... odprava Everest
Špela Ožir
Epidemija je terjala svoj davek tudi v športu. Prepovedani so bili treningi in vadbe, zaprti so bili telovadnice, dvorane in igrišča. Vse to je pustilo posledice. Ena najbolj perečih je, kot opažajo številni učiteljišportne vzgoje, upad gibalnih sposobnostih pri otrocih. »Gibalna učinkovitost se je zmanjšala pri približno tretjini vseh otrok, delež predebelih se je dvignil kar za petino. To se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo,« je pojasnila profesorica športne vzgoje v OŠ Braslovče Saša Vitanc Brezovnik, ki se je odločila, da ne bo sedela križem rok. S kolektivom, z učenci in njihovimi družinami si je zadala izziv Mount Everest – ali kdo se večkrat povzpne na najvišjo goro sveta. Kaj mislite, so bili to učenci ali učitelji?
»Otrokom lagodje pred zasloni ugaja, zato morajo biti starši gonilna sila, učitelji in vzgojitelji pa njihovi pomočniki. Skupaj je treba skrajšati čas gibalne nedejavnosti. Še posebej za otroke, ki so pred epidemijo uživali pri športnih dejavnostih,« je jasna Saša Vitanc Brezovnik, ki se ji je porodila ideja, da bi aktivno preživljanje prostega časa v naravi spodbudila z »odpravo« na Mount Everest (8.848 metrov). Cilj izziva je bil ugotovi, kolikokrat se učenci z družinami in delavci zavoda uspejo povzpeti na najvišjo goro sveta. Zaposleni so obuli planinske čevlje in si nadeli nahrbtnike med 7. in 9. majem, učenci z družinami teden kasneje. Čas njihovih odprav ni bil naključen. Alpinista Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj sta se 13. maja pred dvainštiridesetimi leti kot prva Slovenca povzpela na Mount Everest. Razumljivo je, da jima vključeni v tokratni izziv pri tem niso dobesedno sledili. Za cilje so si izbrali okoliško hribovje, od koder so Vitanc Brezovnikovi pošiljali dokazila v obliki slik. Njihove višinske metre je seštevala in končni rezultat je bila vsota vseh doseženih vzponov.
Največkrat na Goro Oljko
Med družinami je bila najbolj priljubljena Gora Oljka, na katero so se povzpele kar enaintridesetkrat. Spet druge so bile pri zbiranju višinskih metrov bolj preračunljive in so raje izbirale bolj strme okoliške vzpetine. Ena takšnih je bila družina Ažman-Polanšek, ki večino svojega prostega časa preživi aktivno v naravi. Oče je od leta 2002 alpinistični inštruktor, šest let je bil tudi operativni jamarski reševalec. Oba starša se rekreativno ukvarjata z različnimi športi, kot so gorništvo, turno smučanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, tek in jadranje na deski, ter obenem že ves čas v vse svoje dejavnosti vključujeta tudi hčerki. »Aktivno preživljanje prostega časa v družinskem krogu je ena najdragocenejših stvari, ki jih starši lahko podarimo svojim otrokom. Včasih je res potrebna kakšna dodatna motivacija, a večinoma nas otroci presenetijo, saj so sposobni veliko več, kot si starši predstavljamo. Ves čas se moramo zavedati, da smo jim s svojimi dejanji največji vzor,« pravita. A tudi učiteljem so na pomoč priskočili »profesionalci«. Z njimi je višinske metre nabiral športni plezalec Jernej Kruder, evropski prvak v balvanskem plezanju, čigar družinske korenine izhajajo iz Braslovč. V skupno vsoto višinskih metrov zaposlenih je prispeval 1.006 metrov, ki jih je osvojil s preplezano steno v Ameriki in z balvanom v Švici.
Foto: osebni arhiv
Preberite več v Novem tedniku