Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V domovanju dobrodušnega divjega moža

Škocjanske jame veljajo za primer stičnega ali kontaktnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih (flišnih) in prepustnih (apnenčastih) kamnin. Oblikovala jih je vodna sila s preprostim imenom Reka. Tik pred vasjo Škocjan v slepi dolini prvič ponikne, a se že po dobrih 100 metrih ponovno prikaže na površju v Mali dolini. Pod naravnim mostom se nato za hip izgubi v podzemlje in v mogočnem slapu še zadnjič priteče na plano v Veliki dolini, ki jo obdajajo do 165 metrov visoke stene. Slikoviti udornici sta bili nekoč velikanski podzemni dvorani, ki se jima je udrl strop. Njuno domače ime "dolina" je zaradi opisa raziskovalcev prešlo v mednarodno strokovno kraško terminologijo. Ko Reka zapusti Veliko dolino, dokončno vstopi v podzemlje, v edinstven podzemeljski kanjon, zaradi katerega so bile Škocjanske jame leta 1986 vpisane v seznam najpomembnejše svetovne naravne dediščine pri Unescu.
Na območju parka so našli kar 30 arheoloških najdišč prazgodovinskih kultur. Najbolj zanimiva je Mušja jama južno od Škocjana, v kateri so arheologi našli več kot 600 predmetov. Najdbe razkrivajo, da so bili ob slikovitih jamah in ponorih kultni prostori, kjer so poganski svečeniki darovali neznanim bogovom podzemlja. Skozi naselja Matavun, Škocjan in Betanja vodi učna pot, ki nas opozarja na nekatere tipične značilnosti kraške arhitekture.

Lepota med netopirji
Izhodišče izleta je informacijski center v Matavunu. Pri izvozu za Divačo zapustimo avtocesto. Pridemo na cesto Divača-Kozina, kjer sledimo oznakam za Škocjanske jame. Parkiramo na urejenem parkirišču. Krožna učna pot Škocjan se začne in konča pred informacijskim centrom v Matavunu. Dolga je približno 2 kilometra. Že po 200 metrih pridemo na prvo, Štefanjino razgledišče, kjer se odpre osupljiv razgled na Veliko in Malo dolino z vasjo Škocjan v ozadju. Vam pogled prikliče v spomin opis Skalnate doline, v kateri naj bi prebival Brkonja Čeljustnik? V prvem delu nas pojasnjevalne table seznanijo z gospodarskimi, geomorfološkimi, ornitološkimi, hidrološkimi in zgodovinskimi značilnostmi območja.
Pot nato vodi mimo Jurjevega dola do drugega razgledišča, ki se je nekoč imenovalo Micin razglednik. Tu si lahko preberemo o netopirjih, ki jih je v 
Rezultat iskanja slik za škocjanske jame slikeŠkocjanskih jamah kar 15 vrst, spoznamo pa tudi nekatere tipične predstavnike rastlinskega sveta, ki uspevajo v udornicah pod nami. Spustimo se v gručasto vasico Betanja, si ogledamo tradicionalno gradnjo domačij in kamnito streho Betanceve hiše. Nato se sprehodimo do razglednika za cerkvijo sv. Kancijana v Škocjanu, s katerega se nam razkrije pogled proti soteski Reke. V njej se je nekoč vrtelo toliko mlinskih koles, da so jo domačini imenovali kar dolina mlinov.

V Škocjanu si je mogoče ogledati zanimiv bršljan, kamnit vaški vodnjak, vodni zbiralnik ali kal in brezno Okroglico. V času turistične sezone (za organizirane skupine pa tudi po predhodnem dogovoru) si je mogoče ogledati zbirki v Jurjevem in J'kopinovem skednju. Ob poti proti Matavunu so predstavljeni kamniti kraški zidovi, v naselju pa lahko vidimo ostanke nekdanjega premogovništva, kal in ledenico, kjer so shranjevali led. Od vasi je samo nekaj korakov do izhodišča.

Skozi rov do kapnikov
Ogled jame je posebno doživetje, tako mogočno, da zadostuje za samostojni izlet. Turistična pot po jami poteka proti rečnemu toku in zajema le del jam. Začne se v udornici Globočak, 15 minut od informacijskega centra v Matavunu. Skozi umetni rov pridemo do Tihih jam in najlepšega dela - Velike dvorane z mogočnimi stalagmiti. Za dvorano si ogledamo Orgle, nato pa se začne rov odpirati proti podzemeljskemu kanjonu, ki ga napoveduje bučanje Reke. Prečkamo znamenit Cerkvenikov most, ki stoji skoraj 50 metrov nad brzicami. V Dvorani ponvic si ogledamo še eno znamenitost Škocjanskih jam - do 2 metra velike sigaste kotlice, ki so stopničasto "vzidane" v pobočje. Zaradi zaraščanja površja je vode manj, ponvice pa so zato pogosto suhe. Skozi Rudolfovo in Schmidlovo dvorano se povzpnemo v Veliko dolino, iz katere nas žičnica pripelje na izhodišče. (Sidarta, knjiga)

Vecer.si 31.01.2016

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.