Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V hribe pozimi, 1993

12.2.1993: Ob upoštevanju objektivnih nevarnosti, poznavanju gorskega sveta v zimskih, snežnih razmerah, s primerno opremo in pravo psihofizično pripravljenostjo nam bo zimska tura lahko v veliko zadovoljstvo.

PROSTI ČAS

V hribe pozimi


V naravo in hribe ne hodimo samo poleti, ampak tudi pozimi. Zimska tura v hribe v ugodnih pogojih, v lepem vremenu, je užitek, s katerim se lepa poletna tura le težko primerja. Seveda pa moramo upoštevati nekatere posebnosti in zahteve, ki veljajo za zimsko hojo v sredogorje, posebno pa še visokogorje.

Pozimi je več objektivnih nevarnosti v gorskem svetu. Ogrožajo nas plazovi, ki se pojavljajo ob snežnih padavinah v hudem vetru in odjugah, sprožimo pa ga lahko tudi sami. Hoja zahteva veliko previdnosti, zlasti po zaledenelem snegu-srenu in ledu, po ostrih grebenih v vetru, upoštevati moramo nastajanje opasti (to je čez greben viseči snežni nanos), posebno previdnost pa zahteva sestopanje zlasti, če se vrhnja plast snega ojuži in se ta nabira na dereze v velikih kepah, čemur pravimo "cokle". Zaradi mnogo zahtevnejših pogojev kot v kopnih razmerah velja priporočilo, da se v ta svet ne podajamo sami.

Zaradi oteženih pogojev potrebujemo za zimske ture več obleke in opreme, ker pa so koče zaprte pa tudi več hrane in pijače ter opremo za prenočevanje oz. bivak. Potrebujemo rezervno obleko, zaščito pred mrazom, vetrom, močo in soncem (očala), čevlje, ki so odporni proti mrazu in odvajanju toplote ter gamaše. Obvezni del opreme pozimi v visokogorju so cepin, dereze in smučarske palice po možnosti pa krplje, ledno kladivo in vrv. Potrebno pa je to opremo tudi znati uporabljati. Vsi, ki tega ne znajo in niso vajeni hoje po snegu, naj se izogibajo snežišč, če je le mogoče. Ko gremo na večdnevno turo, lahko prespimo po bivakih in zimskih sobah v kočah, ki pa so različno dobro urejene. Zato je priporočljivo vzeti s seboj spalno vrečo, gorilnik, baterijo in svečo ter ostalo opremo kot prvo pomoč, vrvico, vžigalice idr.

Hoja v hribih po snegu je težja kot po kopnem, od nas zahteva več napora, hitreje se utrudimo, porabimo tudi veliko več časa. Če se sneg predira, nas gibanje že kmalu izčrpa, če pa je trd, zahteva od nas skrajno previdno hojo. Ponavadi je hoja dopoldne še kar prijetna, dokler snega še ne segreje sonce, kasneje pa je prava muka, če nimamo krpelj ali smuči. Sicer pa se v času sneženja in še kakšen teden potem, dokler se sneg ne uleže in utrdi, ni varno odpravljati v gore.

Poti in markacije so zaradi snega zakrite, tako je naša pot podobna hoji po brezpotju. Praviloma si za zimske pohode izbiramo cilje, ki jih poznamo v kopnih oz. letnih razmerah, saj snežna odeja pokrajino zelo spremeni, v megli pa je ne prepoznajo pogosto niti najboljši poznavalci. Tudi hoja v kopnih razmerah pozimi zahteva od nas skrajno previdnost.

Pri načrtovanju ture moramo upoštevati, da je dan pozimi zelo kratek, decembra se znoči že ob štirih. Temperature so pozimi zelo nizke, ob hudem vetru pa se razmere še bistveno poslabšajo. Pogoste so vremenske spremembe, ki otežujejo orientacijo.

Posebne vrste užitek pozimi v hribih je turna smuka, za kar pa je poleg vsega že navedenega in dodatne opreme potrebno še znanje smučanja. Smuči preprečujejo vgrezanje, hkrati pa ob ugodnih razmerah omogočajo naglo napredovanje. Vsi, ki zahajajo v zimskih razmerah v hribe, so spoznali, da kljub lepemu vremenu in ugodnim razmeram, zaradi obilja snega in zahtevnih pogojev gibanja, peš ne prideš nikamor.

Še nekaj splošnih napotkov pri hoji v hribe pozimi: pravočasno se informirajmo o vsem potrebnem v zvezi z nameravano turo vključno z vremensko napovedjo, domačim povejmo kam smo namenjeni in kdaj se vrnemo, ne precenjujmo svojih sposobnosti in ne izčrpavajmo do konca svojih moči, v nevarnih ali neugodnih razmerah se raje obrnimo. Ne bo narobe, če svoje znanje s tega področja kdaj obnovimo tako, da prelistamo po planinski literaturi, ki je ni malo. Za vreme pokličimo Hidrometeorološki zavod, za razmere in odprte koče pa Planinsko zvezo.

Naštejmo nekaj možnosti "lažjih zimskih pohodov" (v narekovajih zato, ker pozimi ni lahkih tur) v naše hribe: Ratitovec s Prtovča ali Soriške planine, Porezen iz Cerknega, Petrovega Brda, Davče ali Baške grape, Blegoš iz Zalega loga, Hotavelj, Starega ali Črnega vrha, Kobla iz Bohinjske Bistrice, Golica s Planine pod Golico, Dom na Kofcah s planine Dolžanka in Jelendola ali Matizovca, Tolsti vrh na Kriški gori s Tržiča ali Golnika, Velika Planina iz Stahovice preko Sv. Primoža, Rogatec z Gornjega Grada ali Luč, Snežnik z doma na Sviščakih ali Mašuna.

Za zahtevnejše pa predlagamo naslednje ture: Viševnik, Veliki Draški vrh ali Tosc z Rudnega polja na Pokljuki, Bovški Gamsovec ali Stenar iz Vrat čez Sovatno, Mala Mojstrovka iz Velike Pišnice, Grintovec iz Kamniške Bistrice preko Kokrskega sedla, Turska gora iz Kamniške Bistrice čez Žmavčarje, prečenje Velikega vrha, Kofce gore in Kladiva iz Jelendola ali Matizavca, Storžič z Bašlja preko Kališča.

Še nekaj možnih turnih smuk, če snežne razmere to dopuščajo: Kotovo sedlo-Tamar, Mala Mojstrovka-Vršič, Kriška stena-Krnica, Vogel-Komna-Sedmera jezera-Hribarice, Komna-Krn, Veliki vrh- Kofce, Srednji vrh-Kališče-Bašelj, Ledine-Jezersko, Grintovec- Kamniška Bistrica, Korošica-Kamniška Bistrica čez Presedljaj.

Ob upoštevanju objektivnih nevarnosti, poznavanju gorskega sveta v zimskih, snežnih razmerah, s primerno opremo in pravo psihofizično pripravljenostjo nam bo zimska tura lahko v veliko zadovoljstvo.

Pa srečno pot!
Vlado Habjan
Foto: V. H.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.