Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V Ilirski Bistrici smo za VE

Delo, 24.06.04, Znanost - Vojko Tomšič: Žal je tudi Delo nekorektno poročalo, ko je ga. Polona Škrinjar zapisala, da je šlo za soočanje mnenj »za« ali »proti« vetrnim elektrarnam (VE). Šlo je za protestno zborovanje…

V Ilirski Bistrici smo za VE


V Delu redko zasledimo novičko o Ilirski Bistrici. Zato sta dve celi strani (Znanost, 17. junija, letos), ki ste jih posvetili Ilirski Bistrici (predvsem graditvi vetrne elektrarne na Volovji rebri; op. ur.), veliko presenečenje. Žal so pisci (razen enega) in njihovo pisanje izrazito v našo škodo in po vsebini pisanja, težko sodijo v prilogo Znanost. Pisci so bolj ali manj isti, kot organizatorji protestnega zborovanja Društva pisateljev Slovenije (DPS) v Cankarjevem domu.

Žal je tudi Delo nekorektno poročalo, ko je ga. Polona Škrinjar zapisala, da je šlo za soočanje mnenj »za« ali »proti« vetrnim elektrarnam (VE). Šlo je za protestno zborovanje proti gradnji VE. To dokazuje mnogo dokazov: poziv v CD na razpravo proti gradnji VE, najava v Nedelu, da DPS povzdiguje glas proti gradnji VE in nenazadnje 12 ali 13 uvodničarjev. Skupna značilnost vseh uvodničarjev je bila nasprotovanje graditvi VE, da so vsi v državnih službah (na plečih davkoplačevalcev) in nizka raven znanja, ki so ga pokazali. Tudi na omenjenih dveh straneh v Znanosti avtorji navajajo kup netočnosti. Že pisec uvodnega Mnenja želi ustvariti vtis o dvomih v ustreznost gradnje in lokacije. Jasno je potrebno pove-dati, da investitor, strokovnjaki, vlada RS in nenazadnje lokalna skupnost nima nikakršnih dvomov. Za potrebne spremembe srednjeročnega plana občine Ilirska Bistrica, so bile opravljene številne študije, podjetij, zavodov in razvojnih centrov, ki imajo državne koncesije za dajanje strokovnih mnenj. Prav tako je bilo izdanih 36 pozitivnih soglasij in le eno zamujeno (zavod za naravno dediščino).

Je pa zelo sporna misel, da je bilo to območje namenjeno za varovano območje Natura 2000. To je bilo že tolikokrat povedano, da za nekatere postaja neizpodbitna resnica. Nikoli pa nišo bili podani argumenti za zaščito tega območja. Kateri habitati so potrebni zaščite? Verjetno za to, ker jih ni.
Nekateri poudarjajo suha kraška travišča, ki jim domačini rečemo »viš«. Seveda, pred 30 leti, ko so to območje obdelovali kmetje, teh travišč ni bilo. Rasle so drugačne trave. Tudi čez 30 ali 50 let, teh travišč ne bo več. Svoje bo naredila Darwinova evolucijska teorija. S popolno gotovostjo trdim, da bo tukaj borov gozd. Ta pa ni v evropski direktivi za zaščito. Pa tudi sicer, gradnja VE ne bo uničila travišč vseh planin na bistriškem. Za potrebe VE se bo uničilo le 2 odstotka zemljišč, to je toliko, kot se jih letno zaraste, ali to je približno 20 odstotkov uničenih zemljišč za ljubljansko obvoznico. Zanesljivo bodo prav VE prispevale k boljši obdelanosti zemlje, saj bo investitor zainteresiran, da se mikro klima ne spremeni. Z zaraščanjem, pa se zanesljivo spreminja.

Tudi ptičja direktiva ne zdrži. Evropska direktiva pravi, da je potrebno zaščititi tista območja, kjer gnezdijo ogrožene vrste. Vendar ne vsa. Le tista, kjer je večje število primerkov in pet ali šest največjih območij v državi. Od ogroženih ptičev, tu gnezdi le par planinskih orlov (ne gologlavi jastreb, kot trdi g. Kozinc). To pa je premalo za zavarovanje območja. Evropska direktiva ne predvideva zavarovanja območij, kjer preletavajo ogrožene vrste, kot trdijo nekateri. Na ta način bi lahko zavarovali celotno Evropo. Tudi velike zveri nišo razlog za zavarovanje planin nad Ilirsko Bistrico. Velike zveri sodijo v gozd. Poleg tega, pa je bil predlog Nature 2000 za Volovjo reber, v nasprotju z Zakonom o gospodarjenju z rjavim medvedom. Ta predpisuje, kje naj medved živi (v gozdu), ukrepe za preprečevanje zahajanja v naseljena območja itd. Volovja reber ni življenjski prostor medveda, prav tako ne volka ne risa. Ris ni naša avtohtona vrsta, saj je bil leta 1968 priseljen par iz Češkoslovaške. Velike zveri nimajo na Milanji kaj iskati, saj je tukaj le malo srnjadi. To območje uporabljajo le za prehod na nižja obdelana rastišča, saj si s temi »čudovitimi kraškimi travišči« nimajo kaj pomagati, ker so praktično neužitna.

Očitno nasprotniki nišo našli naravovarstvenih razlogov za svoje nasprotovanje graditvi, zato so iskali druge razloge. Začeli so z »gromozanskim hrupom«, kar se je izkazalo za neresno. Nadalje-vali so z veliko težo, ki jo bodo prevažali tovornjaki. To le dokazuje, kje je jedro nasprotnikov. V Ljubljani. Tam na Barju je pomembna osna obremenitev, ker je pod cesto barje. Pri nas pa je sam kamen in je čisto vseeno ali vozi tovornjak 1 t ali 200 t. Tudi argumenti z 2001 olja ne vzdržijo, saj se po vseh cestah vozijo milijoni litrov v enoplastnih posodah, v VE pa obstajajo dvoplastne posode, pa še lovilci maščob so predpisani z zakonodajo.

V javnost so plasirali informacije, kako so države EU ugotovi-le, kako se to ne splača. In spet so jih potolkli argumenti, saj so Nemčija, Danska, Irska, Španija in celo Japonska v novem valu gradnje VE. Samo v EU so jih v letu 2003 postavili več kot 10.000 turbin. Lotili so se problematike vključevanja v energetski sistem, vendar tudi tu brez uspeha. Zajadrali so v predzadnje možno področje. Ekonomičnost investicije in za to angažirali najslabše možne »strokovnjake«, dr. Mitjo Čoka in dr. Mihaela Tomšiča. G. Čok se je že na protestnem zboru v CD smešil in s tem nadaljuje v Delu. Kot dr. ekonomije ne pozna odgovorov na ekonomska vprašanja, ve pa, da lokacija Voljovje rebri ni primerna za gradnjo. Še smešnejša je trditev, da ekonomist imenuje investicijo v višini 47 milijonov evrov - eksperiment. V kolikor bi se potrudil, bi lahko dobil vse potrebne podatke za točne izračune. Prav tako bi izvedel, da je v slovenskih in tujih investicijskih družbah velik interes za vlaganje v gradnjo HE. V družinske penzione ob reki Reki pač ne. Družbo mu dela g. Mihael Tomšič, katerega glavna značilnost je blatenje samega sebe. Tako primerja gradnjo VE kot nedorečeno, nestrokovno, preveč na horuk, kot so v 90. letih gradili male HE. Zanimivo, da je bil takrat energetski minister on sam. V celotnem svojem članki izračunava cene energije proizvedene v VE. Pozabi pa povedati da je odkupno ceno za MOPI izračunaval on, daje predlagal li SIT/kh (MOPE je določil 14,0: SIT/kh) in da ni delal tega izračuna Institut Jožef Stefan, temveč g M. Tomšič za honorar. In da ji ironija še večja, piha na duše davkoplačevalcev, češ da bodo tud Prekmurci plačevali razliko, prag. Tomšič, ki je že v socializmi študiral na davkoplačevalski stroške v Švici.

Preostane še zadnje orožje Navdih so dobili pri majhnem kužku. Če manjši je, bolj lajali tuli. In tudi nasprotniki gradnje VE zganjajo velik hrup. Poleg raziskav javnega mnenja je to dokaz, da jih je zelo malo. Je pa res da imajo v medij ih neskončno podporo.

Glede na svojo velikost, bode VE spremenile vizualno podobe kraja. To je nedvomno. Prav take je nedvomno, da imajo vsake oči svojega »malarja«. Prav zato sme naše občane povpraševali ali jih bo izgled motil. Verjeli ali ne, 82 odstotkov vprašanih pogled na VE ne bo motil, 5 odstotkov vprašanih bo motil, ostale pa ne zanima.

Vojko Tomšič
občinski svetnik občine Ilirska Bistrica

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "V Ilirski Bistrici smo za VE"

Iztok Snoj,

Denar je sveta vladar.

Verjamem, da ste za VE. Verjamem, da naravovarstveniki nimajo novih argumentov proti VE. A gre pri argumentih zgolj za kvantiteto, številčnost? Še vedno si nisem dobro izoblikoval mnenja o potrebnosti / nepotrebnosti VE v Sloveniji. Jasno je samo to, da gre pri vsej stvari za denar, pravzaprav veliko denarja. Argumente o smiselnosti se potem že dobi...

Pravzaprav sem se oglasil iz enega drugega razloga. Ker da so pred kratkim Stroju podrli laboratorij, v katerem je preučeval tudi možnosti izrabe vetrne energije, pa tudi sončne itd. Njegov projekt bi lahko podprla Planinska organizacija, pa ni! Zakaj? Ker bi lahko planinske koče oskrbovali z energijo na ekološki način, in ne, da zvečer pri kočah smrdi in rohni! Imajo že dizlove agregate in so s tem povsem zadovoljni.

Sedaj pa pomislite, koliko pametnih argumentov imate za postavitev VE, koliko neumnih pa je bilo za podrtje Orlovega gnezda. Pa bi bilo lahko obratno.

Še vseeno - le kakšno mnenje ima PSZ o enem in drugem?

Za ohranitev narave, Iztok

P.S. Država bi lahko denar investirala tudi v projekte, ki bi določeno količino energije prihtranili.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.