September 2001: »Rokavi so sinonim za poezijo v kamnu. To ni samo najvišji brezpotni svet v Julijskih Alpah, sistem prepadnih grebenov in grap, ozaljšan z roglji in stolpi, z izjemno ostro, nasršeno in krušljivo skalo ...
PLANINARJENJE
V svetu Rokavov
Nekateri predeli naših gora, ki so bili do nedavnega rezervirani le za alpiniste, postajajo v zadnjih letih vse bolj atraktivni tudi za tiste, ki to niso. Rokavi sodijo v to skupino vrhov. Pristopi nanje velja za zelo zahtevne, ne glede na to pa se obisk nanje iz leta v leto veča.
Plezalna poslastica Julijcev
Za uvod si preberimo, kako nam je v svoji izvrstni knjigi Sto slovenskih vrhov Rokave opisal poznavalec Stanko Klinar: »Rokavi so sinonim za poezijo v kamnu. To ni samo najvišji brezpotni svet v Julijskih Alpah, sistem prepadnih grebenov in grap, ozaljšan z roglji in stolpi, z izjemno ostro, nasršeno in krušljivo skalo, marveč je to kraljestvo neekstremnih uživalskih plezalcev, od markacij in vsakršnih poti docela neomadeževano svetišče, v katerem se vsak, kdor je vanj pripuščen, počuti kot izbranec, kot nagrajenec bogov«. Avtorja plezalnega vodnika Slovenske stene Tine Mihelič in Rudi Zaman pa med drugim pišeta naslednje: »Ne domišljaj si, da poznaš Julijce, če še nisi bil na Rokavu!«
Rokavi so trije. Visoki (2646 m) je del grebena Oltar – Škrlatica, ki povezuje Martuljkovo skupino s skupino Škrlatice. Ta greben je eden najbolj nazobčanih v Julijcih, ki pa je v domeni alpinistov. Srednji (2589 m) in Spodnji (2500 m) pa vrhova stranskega grebena, ki poteka z Visokega proti jugu v smeri doline Vrat. Visoki Rokav kraljuje nad tremi idiličnimi visokogorskimi krnicami, na zahodu Veliko Dnino, na vzhodu Na Jezerih in na jugozahodu V kotlu. Slednja ločuje Škrlatico in Rokave. Čeprav spadajo Rokavi v skupino Škrlatice, imajo mnogo značilnosti martuljških gora, za katere velja naslednje: na vse strani prepadajo z globokimi stenami, ki se končajo šele v nižjih krnicah, ostre grebene in nazobčane stolpe prekinjajo globoke škrbine, ta svet je znan po množici zanimivih skalnih skulptur in žal tudi po izredni krušljivosti. Najgloblja škrbina je Rokavska (pribl. 2450 m) med Visokim in Srednjim Rokavom, ki se proti krnici Na Jezerih spušča s strmim snežnim ozebnikom.
Rokavi spadajo med prestižne in najtežje dostopne vrhove Julijskih Alp. Glede na visoke višine (Visoki Rokav je četrta, Srednji pa deseta najvišja slovenska gora) in nizko izhodišče, moramo biti za vzpon dobro telesno pripravljeni. Zaradi ugodnejšega poteka ture je priporočljivo spanje v enem od bivakov. Na voljo imamo dva: Bivak II Na Jezerih in Bivak IV Na Ruševju. Prvega dosežemo od Poldovega rovta v dolini Vrata po neoznačeni poti skozi grapo t.i. Rdečega potoka, drugega pa po markirani poti za Škrlatico prav tako iz Vrat. Običajno se na Visoki in Srednji Rokav vzpnemo skozi snežni ozebnik iz krnice Na Jezerih (opisano v Severnih pristopih na Julijske Alpe - Tine Mihelič, Sidarta). Na Spodnji Rokav se ponavadi odpravimo iz Kotla, ki ga dokaj enostavno dosežemo s poti proti Škrlatici. Ta pristop vodi tudi na druga dva Rokava (opisano v Manj znanih poteh, Sidarta).
Natančneje opisanih pristopov ne bomo navajali, saj si jih lahko preberemo oziroma skopiramo iz navedenih vodnikov. Navedli pa bomo nekaj tehničnih podatkov: vzpon na Visoki Rokav velja za plezalni vzpon III.(najtežje mesto)/I.-II.(težavnost cele smeri) težavnostne stopnje (višina stene je 250 m), na Srednji in Spodnji pa I.-II. (200 m). Kaj pomenijo te številke bomo morda zapisali kdaj naslednjič. Kot smo že rekli je skala ostra in krušljiva, izpostavljenost na več mestih velika. Vzpon skozi strmi ozebnik (tudi 400 naklona) je zelo resna zadeva, obvezna oprema sta cepin in dereze in kompletna plezalna oprema, saj je varovanje priporočljivo. Orientacija, posebno v vršnem delu Visokega Rokava, je zelo zahtevna. Premagati moramo veliko višinsko razliko. Vršni vzpon je nevaren zaradi strele. Tura je primerna za zelo izkušene gornike, še najboljše je spremstvo vodnika – alpinista. Rokavi so plezalna poslastica Julijskih Alp in bodo v zakladnico naših gorskih poti dodali izjemen cilj. Ker pa so ture na te vrhove zelo zahtevne, so vzponi primerni le za najbolj izkušene gornike z alpinističnimi znanji, šele takrat nam bodo Rokavi dali tisto, kar od njih tudi pričakujemo.
Vsi trije Rokavi: Visoki, Srednji in Spodnji (z leve), pogled z grebena Škrlatice. Foto: V. H. Dodano iz arhiva.
Vladimir Habjan