Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Več vzgoje in manj nesreč

Železar: V četrtek, 27. februarja so se v prostorih Kazine, tako kot že nekaj let nazaj, zbrali jeseniški gorski reševalci in se pogovorili o vseh problemih in težavah, ki jih srečujejo pri svojem delu.

V poročilu je načelnik Jože Makovec navedel vrsto spodbudnih podatkov, med katerimi je prav gotovo najbolj razveseljiv tisti, ki pravi, da je bilo v lanskem letu manj nesreč kot pa v prejšnjih letih.

Spodbudno je tudi to, da je večina mladih pripravnikov v preteklem letu uspešno opravilo izpite in si pridobila status članov GRS. Kako pomembno je pomlajevanje članstva lahko ugotovi vsak, ki se zaveda odgovornosti in težaškega dela gorskih reševalcev. In v času, ko stara, prekaljena generacija požrtvovalnih mož odhaja, je prilika in naloga za čimboljšo vzgojo mladih kadrov. Mladostna zagnanost in volja ter bogastvo izkušenj in znanje lahko združeni naredijo vse. Zanje ni ovir. Težave so z zastarelo in obrabljeno opremo, za nove nakupe pa ni denarja. Gorska reševalna dejavnost se financira iz občinskega proračuna in razumljivo je, da v občini delujejo štiri postaje GRS. Vendar je razumljiva tudi skrb samih reševalcev, ki vedo, da za uspešno delo nujno potrebujejo moderno opremo, saj je čestokrat prav od opreme odvisno življenje ponesrečenega in reševalca. To je zadosten dokaz, da so področja človekovega delovanja, kjer se ne sme skopariti z materialnimi in finančnimi sredstvi.

V sklopu gorske reševalne postaje že dolga leta deluje številčno in tehnično močan odsek vodnikov lavinskih psov, ki pa je v preteklem letu presenetil z novimi ukrepi na področju vzgoje svojih vodnikov. Če so do lanskega leta na tečajih pretežno ocenjevali le delo lavinskega psa, pa sedaj ocenjuje posebna komisija znanje in sposobnost vodnika, posebna komisija pa znanje lavinskega psa. S tem lavinci poskušajo izvršiti pozitivno selekcijo v svojih vrstah, kajti tudi za vodnika lavinskega psa ni dovolj samo veselje in ljubezen do psov, temveč obvladanje osnovne gorskoreševalne tehnike in planinskega terena, predvsem pa, seveda, ljubezen do gora, ki človeku daje moč za premagovanje najhujših naporov. Kadar pa se rešuje človeško življenje, so ti napori izredno hudi.

Večina gornikov se je zavzemalo za vzgojo mladih planincev, ki je prvi pogoj za zmanjšanje planinskih nesreč. Reševalci so sprejeli sklep, ki jih obvezuje pomagati mladinskemu odseku pri matičnem planinskem društvu. Prisotni morajo biti na izletih in raznih tečajih. Nujno je tudi tesnejše sodelovanje z alpinističnim odsekom, ki postaji GRS pomeni kovačnico novih kadrov.

Na koncu pa je kot hladen tuš delovalo sporočilo občinske skupščine, v katerem obveščajo postajo GRS, da mora v roku treh mesecev izprazniti svoje prostore v Kosovi graščini. Stavba je namenjena muzeju delavskega gibanja. Gorski reševalci se zavedajo potrebnosti take ustanove, vendar upravičeno pričakujejo od občinske skupščine razumevanje in ukrepov, predvsem pa pomoči pri iskanju novih prostorov. Zlasti še zato, ker so prepričani, da je njihova dejavnost izrednega družbenega pomena.

Mitja Košir


Delo planinskega odseka pri klubu jeseniških študentov

Kot del planinskega društva Jesenice, že dalj časa pri klubu jeseniških študentov uspešno deluje planinski odsek. Nastal je na pobudo PD Jesenice z namenom, da se v planinske vrste vključi še več mladine, da se še več mladih začne načrtno ukvarjati s planinstvom.
Tako smo v minulem in letošnjem letu v klubu že izvedli nekaj akcij. Med zimskimi počitnicami, od 17. do 23. februarja letos, smo imeli na Vršiču, v Erjavčevi koči, planinski in smučarski tečaj. Tečaj smo pripravili z vsestransko pomočjo PD Jesenice. Udeležilo se ga je okrog dvajset študentov, vodila pa sta ga dva izkušena planinca.

V teoretičnem delu tečaja, ki ga je vodil Jaka Čop, smo se seznanili z osnovami in zgodovino planinstva ter nevarnostmi, ki se skrivajo v gorah. Pri tem smo se naučili marsikaj zanimivega in koristnega. Praktični del tečaja pa je bil posvečen smučanju. Opravili smo več turnih smukov. Kadar pa vreme ni bilo ugodno za daljši izlet, smo smučali na plazu pod Mojstrovko ali na smučiščih okoli koče. Tečaj smo seveda zaključili s tekmovanjem.

Želimo si, da bi taki planinski tečaji postali tradicionalni, saj se na tak način najbolj načrtno in neposredno vzgajajo mladi planinci. Hkrati bi s takšnimi tečaji širili med mladino zanimanje za gore, s tem pa tudi množičnost. Program akcij, ki jih želimo izvesti v prihodnje, je zelo pester in obsežen. Do konca zime bi radi opravili nekaj turnih smučanj in smučarskih izletov, če bodo le snežne razmere ugodne. S tem pa naš program še ni zaključen, saj se prava planinska sezona šele začenja.

M . R.


Mladinski odsek PD Radovljica

V okviru radovljiškega planinskega društva deluje zelo aktiven mladinski odsek. Šteje nad petdeset članov, izletov in planinske šole pa se udeležuje vsaj 30 članov.
V planinski šoli, ki je redno vsak četrtek, mladi vodniki poučujejo zainteresirane o planinski flori in fauni, naših gorah, da bi znanja o prvi pomoči ne bilo treba uporabiti.
Da bi bile ure planinske šole še zanimivejše, večkrat povabijo starejše člane, ki prikazujejo diapozitive. Dobro podkovani o vsem, hodijo v spremstvu vodnikov po naših gorah. Kljub nezadostni opremi vodnikov, so v lanskem letu dosegli presenetljive uspehe. Udeleževali so se tudi orientacijskih pohodov, s katerih so odnesli najvišja priznanja. Mladinski odsek pa se srečuje s problemom finančnih sredstev, ki ga ne morejo rešiti sami. Kljub številnim prošnjam, so v lanskem letu dobili samo 100.00 dinarjev (deset starih tisočakov!). To je seveda bolj simbolično, saj so bili stroški za vse izvedene izlete in udeležbe na orientacijskih pohodih krepko čez milijon dinarjev, pri največji skromnosti.

V jubilejnem letu, ko planinsko društvo praznuje 80-letnico obstoja, bo mladinski odsek pripravil teden dni trajajočo razstavo. Ta se bo vsak večer zaključila s kratkim prikazom diapozitivov, posnetih v naših in tujih gorah. Tudi organizacija krajše proslave je v rokah mladinske organizacije. Načrtujejo več akcij s ciljem očistiti naše okolje. Dve večji sta predvideni okoli Roblekovega doma na Begunjščici in okoli Pogačnikovega doma na Kriških podih. Za tako uspešno delo se mladi zahvaljujejo vodnikom Boštjanu, Diani, Marjanu, Janezu, Romu in predvsem Jani, ki je marsikatero breme prevzela na svoje rame, čeprav je pri tem trpel njen žep.

E K A
Železar, 6. marec 1975

   Železar

 

 06.03.1975

Jlib.si

 

Kategorije:
Novosti MLA SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.