Večer, - Inko Bajde: Ni denarja za alpiniste - G.J.: Najmaljše planinsko društvo - Drugo: 70 let Andreja Stegnarja; Predavanje; Obvestilo.
Ni denarja za alpiniste
S SESTANKA NAČELNIKOV SLOVENSKIH ALPINISTIČNIH ODSEKOV
V Ljubljani je bil sestanek načelnikov vseh slovenskih alpinističnih odsekov in sekcij. Sejna soba v planinskem domu Zlatorog je bila nabito polna. Načelnik komisije za alpinizem Tone Sazonov je dejal, da široko zastavljeni program ni bil povsem izpolnjen. Največje težave so se pojavile pri organizaciji taborov in izobraževalnih tečajev. Krivdo za to nosijo predvsem odseki, ker je pri njih premalo zanimanja za tovrstne akcije. Težave so tudi z inštruktorji. Najpomembnejši akciji v preteklem letu sta bila zimski tečaj na Vršiču skupaj z alpinisti iz Srbije ter ledeniški tečaj na ledeniku Pasterca pod Grossglocknerjem in Johannesbergom. Udeležilo se ga je več kot 30 alpinistov in pripravnikov, med katerimi so bili celo predstavniki iz Črne gore.
Po poročilu se je razvila burna diskusija v zvezi s kategorizacijo alpinizma, ki se vleče že dve leti, predlog zanjo pa je končno našel pot do najvišjega organa za telesno kulturo v Beogradu. Mnogi načelniki so potožili, da razmere pri financiranju alpinistične dejavnosti marsikje še vedno niso urejene. Stališča posameznih temeljnih telesnokulturnih skupnosti pri odmerjanju sredstev so zelo različna. Načelniki in predstavniki AO so odločno zahtevali, da PZS posreduje pri republiški TTKS, da bo ključ delitve sredstev v vseh občinah enak.
Komisija za alpinizem je za prihodnje leto pripravila zanimiv in bogat program alpinističnih akcij, v katerega je poleg že ustaljenih taborov in tečajev vključila še pet avtobusnih izletov na skupne treninge v urejenih plezalnih vrtcih, obisk bližnje gorske skupine v Avstriji, npr. Dachsteina, turno smučarske pohode in alpinistično smučarsko prvenstvo. Izražena je bila tudi želja, da odseki organizirajo manjše skupine dobrih plezalcev, ki bi se načrtneje lotili prvenstvenih vzponov ali pa težjih zimskih ponovitev v zahodnih Julijcih. Komisija bo za tovrstno dejavnost zagotovila vso podporo.
Pripravlja se nova izdaja plezalnega vodnika Julijske Alpe, in ker bo potrebno ponovno zbrati veliko slikovnega gradiva, naj alpinisti posvetijo več pozornosti tudi črno beli fotografiji sten oziroma planinski fotografiji nasploh. Na razstavah planinske fotografije je zelo malo posnetkov z alpinistično tematiko. Odsek za opremo pri komisiji za alpinizem je poročal, da so izdelavo novih plezalnih klinov zaupali jeseniškim alpinistom. Njihov predstavnik Uroš Zupančič je pokazal prvi primerek novega klina. Izdelovali jih bodo v jeseniški železarni — cena, žal, še ni znana.
Načelniki odsekov so soglašali, da bo letošnji zbor slovenskih alpinistov 11. decembra v bližini Ljubljane. Kraj bo komisija določila sama in seveda pravočasno o tem obvestila vse AO. Najkasneje do 10. novembra morajo odseki na komisijo poslati letna poročila ter sezname alpinistov in perspektivnih pripravnikov, ki jih predlagajo za nagrade.
INKO BAJDE
Najmlajše planinsko društvo
NOVA PLANINSKA POMURSKA POT — RAZSTAVA O PLANINSTVU PRI GRADIŠČU
Niti dve leti ni tega, ko so pri Lenartu ustanovili planinsko društvo. Pravijo, da je najmlajše v Sloveniji. Zbralo se je nekaj zagnancev, ki jih je okrog sebe zbrala predsednica Elizabeta Senekovič in začeli so širiti planinstvo v tem delu Slovenskih goric.
Najprej smo se morali organizirati, pripoveduje Rozalija Kocbek, tajnica društva. Glavna skrb je bila izpopolnjevanje vrst. Najprej jih je bilo kakih štirideset, danes Šteje društvo že 160 članov. "Planinstvo pri Lenartu," so zmajevali ljudje, "le kaj nam bo na teh holmih, ki so komaj višji od krtin". V pravilnik pa so zapisali: "Spoznavanje narave in naših planin širom po domovini".Tega načela se v društvu danes dosledno držijo in ne mine mesec, da skupina lenarških planincev ne bi odšla na kakšno planinsko turo.
Društvo je ustanovilo tudi sekcije po vseh večjih centrih na območju občine. Imajo jih pri Lenartu, Gradišču, Voličini, Cerkvenjaku pa še mladinski odsek na lenarški šoli. Letos so že organizirali tečaj za gorske stražarje, dva planinca se pripravljata za tečaj mladinskih vodnikov, tako da jih bo v društvu že šest. Delo v društvu so razdelili po sekcijah, in sicer imajo odsek za orientacijo, varstvo narave, markacijski odsek, propagandni in izobraževalni odsek. Lenarški planinci so bili tudi pobudniki odprtja nove planinske poti, ki je speljana po poteh in krajih Pomurja in Slovenskih goric. Pot vodi iz Apač, Zg. Sčavnice, Lenarta, Zavrha, Gradišča in Treh Kraljev do Negove. Speljana je tako, da so zajeti vsi kulturnozgodovinski spomeniki in turistične zanimivosti tega območja. Pot so na svojem območju že tudi markirali. Veliko zanimanje za delo društva je tudi med mladimi, ki so na študiju v Ljubljani, zato so se dogovorili, da bodo lenarški študentje ustanovili v Ljubljani lastno planinsko sekcijo.
Da bi pritegnili v svoje vrste čimveč novih članov so v okviru meddruštvenega odbora (PD Lenart in M. Sobota) pripravili planinsko razstavo, ki so jo pravkar odprli pri Gradišču in bo do konca leta tudi v vseh večjih središčih občine.
G. J.