Večer, Lojte Trstenjak: Odrinjene planinske postojanke - T. I.: Množični izleti - Drugo: Izlet na morje; Predavanje - B.F.: Tečaj; Planinsko - alpinistična šola - Akcija pionir - planinec.
Odrinjene planinske postojanke
V SLOVENIJI IMAMO LEPO ŠTEVILO PLANINSKIH KOč IN POSTOJANK, NA KATERE SMO LAHKO PONOSNI. VEČINA TEH OBJEKTOV JE DOBRO OBISKANA, SKRATKA PLANINSKE POSTOJANKE RABIJO LJUDEM ZA ODDIH IN REKREACIJO.
Žal ugotavljamo, da smo skrb za vzdrževanje in obnovo planinskih postojank nekako odrinili, kar nikakor ni prav. Planinsko društvo Celje si je vrsto let nazaj pomagalo tako, da je prelivalo sredstva iz planinskega doma v Logarski dolini za vzdrževanje in obnavljanje visokogorskih postojank na Korošici in Okrešlju.
Planinski dom, ki je sodil bolj med gostinske kot med planinske objekte, je društvo že lani prepustilo Izletniku, in tako je usahnil vir dohodkov, namenjen visokogorskim postojankam. Ker sredstev ni od nikoder je nadaljnji obstoj teh sicer dobro obiskanih postojank negotov. Nihče namreč ne more zahtevati od PD in njegovih članov, da bi sami vzdrževali objekte. Sočasno pa gre tudi za zelo kratko sezono; ljudi, ki delajo v teh postojankah, pa je treba plačevati vse leto.
Med sindikati, IS skupščine Slovenije in občinami sicer obstaja družbeni dogovor o vzdrževanju in naložbah v visokogorske postojanke, vendar tega dogovora nekatere občine še vedno niso podpisale. Med slednjimi je tudi celjska, ki svojo abstinenco opravičuje s tem, da na svojem področju nima takšnih postojank. Pa je tak izgovor malo prepričljiv, kajti Celjani so že vrsto let nazaj tisti, ki množično obiskujejo planinske postojanke v Gornji Savinjski dolini — tudi Okrešelj in Korošico. Nekaj družbenih sredstev sicer prihaja, vendar jih je malo še za spretna vzdrževalna dela, kaj šele za sicer prepotrebne nove naložbe. Planinci še naprej skrbijo za obnavljanje markacij in druga sprotna opravila — vse kajpak brezplačno. Za večje naložbe ni denarja.
Menim, da bi bilo treba predvsem uveljaviti družbeni dogovor ter iz tega naslova pričakovati sredstva. Odnos občin, ki so zavezane skrbeti za oddih in rekreacijo svojih občanov, pa do danes še niso podpisali družbenega dogovora, seveda ni sprejemljiv. Krivično je namreč vse breme vzdrževanja in obnavljanja planinskih postojank prepuščati planinskim društvom in njihovim članom.
Slovenci veljamo za navdušene planince s trdno tradicijo, zato bi se morali sedaj, ko gre za obstoj naših planinskih postojank, malce drugače obnašati. Danes, ko nas zrak v mestih vse bo duši ter nam rahlja zdravje, je še kako potrebno, da imamo kar največ urejenih planinskih postojank. Denar, ki ga vlagamo v te namene, je dobro naložen.
LOJZE TRSTENJAK
Množični izleti
KRAMLJALI SMO Z DRAGOM ZAGORCEM, PREDSEDNIKOM PLANINSKEGA DRUŠTVA SLOVENJ GRADEC
Čez dve leti bo slovenjgraško planinsko društvo praznovalo 60-letnico, kar je nedvomno zelo lep jubilej. Nič koliko je bilo izletov v teh letih in različni odseki društva so zabeležili vrsto lepih uspehov. Pa pustimo, da nam o tem kaj več pove predsednik društva gozdarski inženir Drago Zagorc.
"V okviru našega društva zelo uspešno delujejo alpinistični odsek, mladinski odsek, odsek za markiranje, imamo pa tudi skupino gorske reševalne službe. V društvo je sedaj aktivno vključenih okrog 1000 planincev."
— Ponavadi so pri planinskih društvih najbolj delavni alpinisti, ki največkrat dosežejo tudi zelo lepe uspehe. Ali je tudi pri vas tako?
"Tudi naš alpinistični odsek je zelo delaven in je imel že nekaj lepih uspehov. Tako je en član sodeloval v letošnji mariborski odpravi na Kavkaz, osvojili pa so tudi mnogo drugih znanih vrhov doma in v tujini. Vsako leto sodelujemo na srečanju v Paklenici. Alpinisti so splezali na Matterhorn, Veliki Venediger, Monte
Rosso, Veliki Klek in druge vrhove. Če že govorimo o delavnih članih društva, moram omeniti naše gorske reševalce, ki se vrhu vsega redno izobražujejo; pozimi so predvsem na pohorskih smučiščih."
— Kaj pa drugi uspehi?
"Med naše največje uspehe sodi vsekakor to, da smo pri planincih oziroma ljudeh, ki ljubijo gore, vzbudili željo po večjih skupinskih izletih, ki jih v preteklosti ni bilo toliko. Tako smo letos pripravili izlet na Triglav, ki se ga je udeležilo kar 64 planincev. Številni planinci so se udeležili tudi izletov na Raduho, Peco in drugam."
— In težave, ki jih niti pri vas verjetno ne manjka?
"Največ preglavic nam povzroča naš dom na Kremžarjevem vrhu ali Kremžarica, kot mu pravimo. Koča bi bila potrebna popravila, obnove, vendar za to nimamo denarja. Primanjkuje tudi osebja. Poleg tega imamo težave zaradi pomanjkanja kadrov, zato bo bistveni del našega načrta za prihodnje obdobje prav planinska strokovna vzgoja."
T.I.