Knjižni zapis o človekovih dejavnostih na Veliki planini. Avtor Vilko Rifel, založila in izdala založba Studio Dataprint.
Velika planina v odsevu časa
Vilko Rifel
Izdal in založil: Studio Dataprint d.o.o.
Zanj: Sašo Matičič
Lektoriranje: Marjeta Humar, prof.
Oblikovanje in prelom: Sašo Matičič
Fotografije uporabljene za naslovnico: Mimi Pollak
Izvedba: Studio Dataprint d.o.o.
Naklada: 800 izvodov
Cena: 25 €
ClP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
908(497.4Velika planina)
94(497.4Velika planina)
39(497.4Velika planina)
RIFEL, Vilko
Velika planina v odsevu časa / Vilko Rifel. - Kamnik: Studio Dataprint, 2010
ISBN 978-961-91779-3-8
COBISS.SI-ID: 251862016
Kazalo
Spremna beseda
Uvod
Utrinki iz preteklosti Velike planine
Pašna sezona na planini
Izdelki pastirskih rok
Stavbna dediščina na planini nekoč in danes
Izkoriščanje rudnih nahajališč na planini
Turizem
Planina, oskrbovalni center za partizanske enote med II. svetovno vojno
Naravne znamenitosti na planini
Zanimive pripovedi, vezane na Veliko planino
Osem desetletij Bajtarstva na Veliki planini – Helena Plahuta
Kje na Veliko planino – Bojan Pollak
Slovarček
Zaključna misel
Briefinsights into the history of Velika planina
Viri in literatura
Spremna beseda
O preteklosti Velike planine in njenem etnološkem izročilu obstaja kar nekaj napisane literature. Že Vlado Fajgel in Edvard Čerček sta jo kot ena prvih opisovala v svojih člankih. Zlasti Edvard Čerček je leta 1948 objavil v Geografskem vestniku obsežno študijo z naslovom Planine v južnih Kamniških Alpah. Še posebno pa velja omeniti tudi dela, kot so: knjigi pokojnega etnologa dr. Toneta Cevca z naslovom velika planina; življenje) delo in izročilo pastirjev in Lončene posode pastirjev, knjiga pokojnega arhitekta Vlasta Kopača z naslovom Iveri z Grintovcev, knjiga Franceta Malešiča in sodelavcev z naslovom Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Prav arhitekt Vlasto Kopač in etnolog dr. Tone Cevc sta začela sistematično orati brazde v preteklost Velike planine in izluščene kamenčke sestavljati v mozaik o arhitekturni, kulturni in etnološki dediščini Velike planine. S svojim delom sta nam ohranila delček preteklosti, verjetno v upanju, da bomo tudi mi znali negovati ta naravni biser za rodove, ki prihajajo za nami.
Tudi mene je planina s svojo lepoto navdihnila šele zdaj. Čeprav sem jo že prej velikokrat obiskal, jo danes gledam z drugačnimi očmi. Njena lepota me je dobesedno posrkala vase. Pastirsko selišče ima danes nekoliko spremenjeno podobo, a je v njem še vedno čutiti pridih preteklosti. Naravne znamenitosti in edinstven naravni prostor so dejstva, ki govorijo sama zase. Ko pa sem se odločil, da preživim dopust - to je le nekaj dni - kot pastir na planini, me je planina dokončno prevzela. Kljub današnjemu spreminjanju podobe planine se v dneh, ko planujem, zame čas ustavi. Moje zanimanje za preteklost in dejstvo, da so me pastirji sprejeli medse, ko iz njihovih ust izvem o veselih trenutkih pa tudi o tegobah pastirskega življenja na planini, sta me privedla do tega, da sem si začel delati zapiske, iz katerih je nastal ta zapis. Osredotočil sem se predvsem na ožje območje Velike planine - Veliki Stan, ker je tam še največ ohranjenega. Zapis pa sev manjši meri dotakne tudi Malega Stanu na Mali planini in Gojške planine. Bežno pa so omenjene še planine Konjščica, Dol in Kisovec. Pri tem mi je bila v veliko pomoč knjiga o Veliki planini etnologa dr. Toneta Cevca. Zlasti pa sem hvaležen arhitektu Vlastu Kopaču, ki me je z nasveti in podatki spodbujal in spretno vodil do spoznanj, s pomočjo katerih sem imel tudi sam priložnost s svojimi najdenimi kamenčki zapolniti nastajajoči mozaik o preteklosti planine. Še posebej pa sem hvaležen soustvarjalcema nastajajoče knjige Bojanu Pollaku in Francetu Malešiču, ki sta mi s svojimi podatki, nasveti in dobrohotnimi kritikami pomagala oblikovati ta zapis. Posebno poglavje so fotografije, bogato slikovno gradivo iz zapuščine gorskega vodnika Andrejka Šlebirja, ki je bil dolgoletni predvojni oskrbnik koče Slovenskega planinskega društva na Veliki planini. Prav njemu kakor mnogim drugim gre zahvala, da je na fotografijah ujet delček preteklosti. Tako je začel nastajati zapis, ki se na nek način razlikuje od drugih, vendar v samem bistvu govori o isti temi - o preteklosti in pastirskem življenju na planini nekdaj in danes.
Besedilo so pregledali in dopolnili recenzenti: Cene Griljc, Vido Grilc, Iztok Grilc, France Malešič, Helena Plahuta, Bojan in Mimi Pollak, Vinko Poličnik, Borut Peršolja, Tone Petek, Jože Spruk, Tone Stele, Boris Štupar in Iva Šubelj Kramar.