Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Veliki Javornik

Belo veselje na prvem snegu.

Veliki Javornik

Večer in jutro postrežeta z dvema različnima vremenskima napovednima. Splošna obeta lepo vreme, napoved za gorski svet oblačnost in veter, a hčerino mnenje prežene moje skrbi in tako se odpeljeva do vasice Grahovše, kjer za kamnolomom zapeljeva na gorsko cesto ter voziva po spluženi in pomrzjeni cesti visoko v hribe in mimo kmetije Rekar do zadnjih hiš, kjer se ustaviva pri zapornici. Hči pri hiši zamenja denar za žeton in greva dalje. Cesta je sicer normalno prevozna le za vozila na štirikolesni pogon in višjo oddaljenostjo od tal. Pripeljeva do konca plužene ceste, kjer obrneva in parkirava.

 

Pri obuvanju turnosmučarskih čevljev zaslišim rahel pok in plastika na čevlju dobi razpoko, kar pa me ne odvrne od načrtovane poti. Z oprtanima nahrbtnika in na smučeh stopiva na smučarsko gaz, ki se vije po zasneženi gozdni cesti in greva na pot. Hodiva skozi gozdove, kjer se sneg na vejah dreves lesketa v sončnih žarkih. Kakšna je bila vremenska napoved? Na najino radost sije sonce, vetra skoraj ni, le mraz pritiska, a naju hoja dodobra ogreje in zgornji oblačili romata v nahrbtnik, ne pa rokavice in pokrivali. Dobra gaz naju prepriča in ne greva na neprehojene odcepe cest in kolovozov. Drživa se uhojene gazi, ki naju popelje na severozahodna pobočja v smeri Javorniškega sedla pod Storžičem. Pot je dobro zasnežena in hoja je prijetna. Zasnežen kolovoz zapustiva ob robu pašnikov Gaberčevega rovta, kjer se zložni vzpon spremeni v večjo strmino, a gaz olajša vzpon in visoko v gozdu prestopiva na naslednji kolovoz, ki preči pobočje Velikega Javornika in naju z lepimi pogledi na bližnje vrhove in Julijce v daljavi popelje iz gozda do vetrovne planine Javornik.

V hipu sva v toplih oblačilih in v najtoplejših rokavicah, kar jih imava in že se priključiva gazi s planine, ki vodi po vršnjem pobočju na najvišjo točko najine današnje poti. Na pobočju sta zarisani lepi sledi smučarjev, ki pospešijo hojo proti vrhu. Hči je hitrejša, a vem, da me počaka na vrhu, tako da nadaljujem v svojem tempu in se ji pridružim na najvišji točki gore, na 1715 m nadmorske višine.

Ves trud je poplačan s čudovitimi razgledi na vrhove nad Jezerskim, bližnjim Storžičem, Kriško goro, Dobrčo in Belo pečjo. Pogled odtava na oddaljene Julijce z očakom in njegovo kraljico in že boža vrhove Stola, Begunjščice, Vrtače, Zelenjaka in Palca, se sprehodi po zasneženih vrhovih Košute in krog je zaključen. Če naju ne bi veter preveč hladil, bi ostala dalj časa na vrhu, tako pa vse poteka hitro in spontano od fotografiranja, pitja čaja do priprave na smučanje.

Z vrha se spustiva po mehki opojni beli ponjavi. Zariševa sledi najinih smuči in v lepih zavojih drsiva po snegu proti planini. Nižje vetra ni več in se prepustiva uživanju v pogledih, da nato odsmučava do koč na planini, kjer imava premor za okrepčilo. Pogled na presmučano pobočje premami hči, da še enkrat vpreže pse in se odpravi proti vrhu, jaz pa ostanem na planini in v tišini gora vpijam vso zimsko lepoto zadnjega novemberskega dne. Hči hodi hitro in kmalu jo opazim na vrhu in čez nekaj minut že smuča navzdol. Levo, desno, malce prečno in za njo nastaja nova smučarska sled na beli preprogi. Hitro, hitreje kot bi mislil, prismuča zadihana na planino, a polna vznemirljivih radosti. Premor po smučanju z vrha je dobrodošel in zato šele čez nekaj minut nadaljujeva pot proti izhodišču. Nazaj greva v smeri zahoda, smučava s planine v gozd. Smučava med zasneženimi smrekami, se dobro ogrejeva, ko morava prestopati, ker zapeljeva na strmo pobočje, kjer ni snežne podlage in se morava vrniti na kolovoz. Snameva smuči in greva nekaj sto metrov po kolovozu navzgor, nato pa spet na smuči in navzdol, kjer je potrebno tudi uporabiti palice za odriv, ko ni dovolj strmine. Smučava po nedotaknjeni belini kolovoza in ceste, ki se vije po strmih pobočjih dokler ne prismučava ponovno do že videnega Gaberčevega rovta.

 

Smuči drsijo po smučarski gazi in naju popeljejo nazaj na parkrišče, kjer še polna čudovitih vtisov pospraviva smučarsko opremo in odpeljeva previdno po gozdni cesti do prvih hiš in navzdol v naselje Grahovše. Pred njim pa imava dvajsetminutni postanek na cesti, medtem ko se voznik traktorja s prikolico polno peska za posutje trudi zapeljati do poslopja, kjer bo odložil pesek. Čas hči izkoristi za iskanje informacije glede pokanja plastike smučarskega čevlja, nato pa nadaljujeva vožnjo, ko sonce počasi drsi po nebu proti svojemu zahodu.

 

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.