Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Veliki Travnik

Pot brez razgledov v megli in pod oblaki.

Veliki Travnik

Zbiranje žigov poti Slovenske transverzale ob vremenski napovedi, ki že na vožnji preko prelaza Volovljek ni obetala nič dobrega, nas ni odvrnilo od načrtovane poti. Vozimo po dolini Podvolovljek v Luče in Strmec, kjer zavijemo proti Raduhi in Snežni jami. Z asfalta zapeljemo na makadam in po daljši vožnji pripeljemo na planino Vodole, kjer parkiramo.

 

Kje je modrina neba, se sprašujemo, ko sivina oblakov vedno bolj polni nebo in iz bližnjih gozdov silijo na plan meglice. Kje so razgledi, je naslednje neodgovorjeno vprašanje, ko stopamo po cesti, ki vodi do zgornjega dela planine. Pri koči raste divja češnja, polna rdečih in rumenih listov, ki bi v soncu zažareli. Rahla meglica polzi po planini, ko stopamo mimo koče po označeni stezici v gozd. Stezica je spolzka in nas povede sprva navzgor, se nato položi in preko prevala Bela peč spusti na Knezovo planino, kjer je razpotje. Sledimo poti v smeri Koče na Travniku skozi sprva redek gozd, obidemo Presečnikov vrh, se vrnemo na greben in nato postopoma gremo navzdol in tako naprej ob pašni ograji na star kolovoz, pa mimo manjšega studenca s koritom z vodo. Še nekaj poti naredimo in stopimo iz gozda na prostrano pašno območje planine Široka trata. Vreme tokrat resnično ni na naši strani. Po planini se vleče rahla meglica, tla so pomrzjena, nebo zakrivajo oblaki, mi pa stopimo do Koče na Travniku in hči poišče vpisno skrinjico in tu je tudi želeni žig. Hladno je, a potrebno je zaužiti nekaj kalorij in popiti vroč čaj stoje, saj so klopi in mize mokre od meglice. Naredimo še posnetek ob kipcu planinca in po travi stopimo proti v meglo zakritemu vrhu Velikega Travnika, ki mu domačini pravijo Turnovka. Tik pod vrhom na manjši ravnici je mokrišče, kjer uspevajo mahovi, ki ustvarjajo šoto. Prehodimo barje in v nekaj korakih dosežemo 1637 m visoki vrh z razglednim stolpom. S prijateljem stopiva na prve spolzke stopnice stolpa, do vrha grem sam. Z rokama se oprijemam, previdno stopam korak za korakom in z vrha ne vidim ničesar v daljavi. Kje so Raduha, Peca, Ojstrica, Smrekovec in še kaj? Za meglo in oblaki, se glasi odgovor v glavi. Pod seboj vidim prijatelja in hči in to je vse. Še bolj previdno sestopim in gremo po stezici, ki se spušča proti zahodu dokler hči ne vklopi aplikacijo, ki kaže drugo smer in naju prepriča, da se vrnemo do stolpa in sestopimo nazaj proti koči in pred njo stopimo na označeno pot ter se vrnemo na planino Vodole po predhodno prehojeni poti.

 

Na klopci verande koče počijemo in nadomestimo porabljene kalorije, nato pa se spustimo do avtomobila. Nič ne kaže na izboljšanje vremena in zato odpeljemo v dolino ter se preko Luč vrnemo na prelaz Volovljek. Oblaki so se umaknili soncu in občutimo prijetno toploto sončnih žarkov, a ne ostanemo dolgo. Odpeljemo se po cesti in ustavimo pri cerkvici Sv. Ahaca z lepim pogledom na Debeli rob in Velika griča Velike planine z Gojško planino. Za Kranjskim Rakom vidimo v daljavi podobo Raduhe, kjer so se oblaki spustili nižje, okoli nas pa listje v jesenskih barvah poplesava v rahli sapici. Po nekaj minutah na soncu smo ponovno v avtomobilu na vožnji v dolino.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.