Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

VJA 1: Krma in Kot

PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

KRMA 

Dolina Krma je nadaljevanje doline Radovna. Na vzhodni in južni strani jo omejuje gorski venec z vrhovi od Debele peči (2025 m) prek Draških vrhov (2132 m in 2243 m) do Tošca (2275 m), na zahodu pa gorski greben, ki se z vrha Rjavine (2532 m) spušča prek Luknje peči (2245 m), Dimnikov (2101 m) in Macesnovca (1926 m) v dolino in loči Krmo od Kota. Dolino zaključuje Vernar (2225 m).

Sredi doline je na veliki jasi Zasipska planina, kjer stoji Kovinarska koča (892 m). Do tu in še pol ure hoda naprej po dolini je mogoč prevoz z avtomobilom. Iz Krme vodijo udobne steze na Staničevo kočo (6 ur od Kovinarske koče) in Kredarico (7 ur) ter čez Bohinjska vratca v Vodnikovo kočo na Velem polju (4 ure). Od »garaž« (zadnje koče v dolini) se odcepi zaznamovana pot na Debelo peč (3 ure in pol), po kateri sestopajo plezalci vseh smeri v Debeli peči. Težišče plezalskega udejstvovanja je v severnem ostenju Draških vrhov in Tošca. Poraščeno pobočje Rjavine je manj zanimivo. Le značilni rob Temena je s svojim skoraj navpičnim stebrom privabil nekaj navez.

DEBELA PEČ

101 VZHODNI RAZ
Prva plezala Daro Dolar in Dušan Lasič 25. avgusta 1948 (PV 1948, 8 - reg.). Ocena III, spodnji del IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop od Kovinarske koče po lovski poti v Krnico, čez prvi skok in pod raz (2 uri).
Opis: Smer poteka po razu. Iz Krnice po lažjem svetu do vstopa. V spodnjem strmem delu je nekaj težjih mest, nato lažje na prvi vršič na razu. Navzdol in lažje na vrh.
Sestop po poti čez Lipanski vrh v Krmo (2-3 ure).

SEVERNA STENA

102 SMER JESIH – POTOČNIK
Prva plezala Pavla Jesih in Miha Potočnik 16. julija 1928 (NA 204 - 206). Ocena III, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 101.
Opis: Vstop v najnižjem delu stene. Po drnastem svetu navzgor mimo stolpa. Po žlebovih desno do rušnate glave. Po polici desno do plazu pod kaminom, po plazu in po grapi do žmule (na desni trije stebri). Levo čez kratek previs, nato desno, po desni strani grape na stebrov raz. Po njem v kratko zarezo, nato prečnica desno v strm žleb. Dalje ves čas proti levi do široke drnaste police pod vrhom. Po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.

103 SEKLOČEVA SMER
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 23. junija 1963.
Ocena IV, mestoma VI-, višina stene 300 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop v Krnico kot pri smeri 101, nato desno pod steno (2 uri in pol).
Opis: Vstop desno od navpičnega odloma. Po skrotju levo navzgor na gredino v prvi tretjini stene. Z gredine po stebru tik ob zajedi 2 raztežaja navzgor. Po polici levo in nazaj desno čez plati na stojišče (5 m levo od zajede). Naravnost navzgor po počeh (kk) na slabo stojišče. Še nekaj metrov navzgor in desno na stojišče na luski. Dalje naravnost navzgor v kotanjo v zajedi. Prek previsa v zajedi v veliko votlino (možic). Iz nje lažje navzgor več raztežajev do smeri 102 in po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.

104 SREDNJI RAZ
Prvi plezali Staza Černič, Janez Krušic in Jože Novak 8. junija 1947 (PV 1948, 220 - 221 s sliko).
Ocena III, eno mesto V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 103 (3 ure).
Opis: Vstop v majhnem zatrepu na levi strani srednjega stebra. Raztežaj po kaminu, nato lahko proti levi. Po krušljivih ploščah na teraso, iz katere vodi značilna polička proti desni navzgor. Po njej do škrbine in nekaj metrov navzdol na rušnato polico. V smeri grebena do škrbine, kjer je stik prislonjenega stebra z glavnim masivom. Nekoliko desno navzdol ter po kaminu v masivni skali (40 m) na poličko. Kamin se tu izgubi. Po gladki zajedi z odklano zagozdo (20 m, V, kk). Zagozdi se ogneš na levi. Stojišče na zračnem pomolčku, čez previs (k) in raztežaj levo v dno velikega kamina. Raztežaj po njem, nato desno na rob in po njem do zelene police. Levo in na vršni greben, po njem lahko do vrha.
Sestop kot pri smeri 101.

105 SMER JEGLIČ - KUNAVER
Prva plezala Tone Jeglič in Aleš Kunaver julija 1953 (PV 1962, 384).
Ocena IV, eno mesto VI, višina stene 400 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop v Krnico kot pri smeri 101, nato desno po slabo vidni lovski stezi skozi gozd in navzgor po melišču ter položnih plateh do stene (3 ure).
Opis: Vstop v širokem žlebu. Po njem do slabega stojišča nad grmičkom, prečnica desno na rob in navzgor do grape. Po njej in levo okoli roba pod prevesni del stene. Po izredno težavni poči (kk, zagozde) do vznožja kamina. Po njem do previsa, ki ga obideš na desni strani. Še raztezaj desno navzgor in levo proti vrhu stebra. Ko prideš spet v težji svet, desno mimo dveh votlin v ozek kamin in po njem na vrh stebra. Levo po krušljivem svetu v grapo, ki jo zapre previs. Malo desno navzgor, nato proti levi na široko, strmo polico. Po njej okoli roba in po lažjem svetu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.

106 SEVEROZAHODNI RAZ
Prva plezala Mitja Košir in Klavdij Mlekuž 24. septembra 1961 (PV 1962, 232 - reg.).
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 105 in naprej v grapo zahodno od vrha (3 ure).
Opis: Iz majhnega zatrepa raztežaj po kaminu, nato 10 m levo po polici. Navzgor po drnastem pobočju in strmih ploščah. Tu rastejo macesni. Nad njimi poševno levo navzgor na veliko gruščasto gredino pod glavnim masivom stene. Z gredine po poševni polici desno navzgor 3 raztežaje na škrbino v razu. Prek škrbine 40 m v desno stran raza in ob prvi priložnosti po skrotju navzgor. Nato spet na raz, po njegovi levi strani na travnate police in 40 m po kaminu, ki pripelje na grebensko rez raza. Po rezi do škrbine (zelo ozka). Tu prestop v steno. Po lahkem skrotju navzgor proti levi po položnih ploščah do varovališča pri majhnem macesnu. Dalje čez rob v majhen zatrep. Iz njega naravnost navzgor po kaminskih pečeh raztežaj do police, ki vodi 5 m v desno. Po kaminih in počeh naravnost navzgor do roba stene.
Sestop kot pri smeri 101. 

MALI DRAŠKI VRH

SEVERNA STENA

107 LEVA SMER
Prvi plezali Stanko Hudnik, Dana Kuralt in Stane Predalič 27. junija 1930 (NA 206).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop od Kovinarske koče po poti v Zgornjo Krmo in po grušču do stene (2 uri).
Opis: Vstop s plazu desno od velikega trikotnega jezika stene, ki moli globoko v prod. Ta jezik je piramidasta opora velikega stebra, ki se dviga do vrha in po katerem poteka ta smer. Po ploščah levo na stebrov raz. Po njem navzgor (odprt kot) do značilnih polic, ki prerežejo vso steno in potekajo desno navzgor (možen prestop v smer 108). 150 m desno, nato nazaj levo navzgor in okoli roba v žleb. Po njem in po kaminu (podaljšek žleba) ter desno skozi okno (odcep variante 107 a). Navzgor, levo in na vrh stebra. Gladka prečnica levo (70° - 80° naklonine). Po žlebiču do visokega kamina, po njem in prestop levo. Po razbitem svetu navzgor in izstop nekaj m levo od V vrha (Draški rob).
Sestop po travnatih vesinah do poti, po njej do Vodnikove koče in skozi Bohinjska vratca v Krmo (tri ure in pol).

107a JESENIŠKA VARIANTA
Jeseniški plezalci so plezali od okna nekoliko desno in nato naravnost navzgor. Izstopili so v žlebu desno od originalnega izstopa.

108 SMER DROFENIK - KAJZELJ
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 22. julija 1928 (NA 208 - 209). Ocena IV, spodaj mestoma V, višina stene 400 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop s plazu v vpadnici Z vrha, raztežaj levo od mesta, kjer sega melišče najvišje v steno (levo zgoraj značilen odlom). Prek kratke stopnje na široko, razčlenjeno gredo in po njej levo navzgor. Ko se greda konča, še levo okrog roba in navzdol v gruščast žleb. Po njem in skozi preduh v strehi na gladko gredo, ki drži proti levi. Po njej in okrog roba v navpično steno, naravnost navzgor. Pod značilnim previsnim pasom nekoliko levo in po težavnem kaminu, ki prereže omenjene previse. Na vrhu kamina prestop desno in čez previs na značilno polico, ki prereže vso steno. Nato lažje po kaminih in žlebovih na glavo, ki tvori vrh stebra. Pod gladko vršno steno desno navzdol in dolga prečnica (mestoma gladke plošče). V vpadnici vrha navzgor na višjo polico. Po njej na desno v prvo škrbino levo od Z vrha. V zgornjem delu so možne različne variante.
Sestop kot pri smeri 107.

109 DIREKTNA SMER
Prva plezala France Avčin in Dušan Lasič avgusta 1949 (PV 1963, 413). Ocena IV, višina stene 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po žlebu v značilno kotanjo. Iz nje po policah levo, do značilnih plošč. Čez nje proti desni v žleb. Dalje po levi strani žleba in po krušljivi steni na vrh.
Sestop kot pri smeri 107.

110 DESNA SMER
Prvi plezali Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj 1. julija 1962 (PV 1963, 413).
Ocena spodnji del IV (mestoma VI-), zgornji del II, višina stene 400 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v kaminu levo od desnega stebra. Raztežaj navzgor, nato levo po polici in prek previsa v krušljiv svet. Navzgor po strmi steni in okrog roba desno prek plati v žleb. Po njem navzgor na polico. Nekaj m višje po ozki polički 10 m levo in čez previs (kk) na višjo polico. Nato desno in po žlebu na odklan zob. Dalje navzgor in ko postane žleb previsen, desno po polici v sosednji, položnejši žleb. Po njem desno navzgor in po razbitem svetu na široko polico v sredini stene. Po polici več raztežajev levo v grapo, po njej raztežaj navzgor in levo na raz. Po razu in ko se ta izgubi, po položni drnasti steni na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107. 

VELIKI DRAŠKI VRH

SEVEROZAHODNA STENA

111 SKRAJNI LEVI STEBER
Prva plezala Mitja Kilar in Vido Vavken 14. julija 1952 (NS 29 - 30).
Ocena V z mesti V+, višina stene 400 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Steber prerežeta v spodnjem delu dve poči. Vstop v desni, delno rumeni poči. 20 m navzgor do police. Od tu tik ob desni strani poči prek dveh strmih pragov (k) na ozko poličko, prestop v desno na majhen raz ter po njem navzgor na drugo poličko (k v previsu). Prek strmega mesta v poč, ki se tu razširi v kamin. Po njem 15 m do majhne votline (k). Iz nje po previsni poči na polico, po kateri prečiš levo okoli 20 m do njenega konca, nato težaven prestop levo v plitvo zarezo, ki pripelje na gruščnato teraso (možic). En raztežaj poševno navzgor na rezino v desnem razu stebra. Prek strme stenice v žleb ter po njem 30 m do luknje pod prvo značilno polico, ki pelje iz žleba nazaj na raz (možic). Iz luknje čez streho (k, V) v naslednjo votlino (k) ter prečnica levo po krušljivi polici z rumeno prekinitvijo nazaj na raz. Po poči naravnost navzgor (k) v nekoliko lažji svet. Naslednji previsni skok obideš na desni strani prek navpičnega praga. Po krušljivi steni navzgor v smeri navpičnih poči v vrhnjem delu stene 20 m (k). Sedaj s slabega stojišča 5 m poševno proti desni po navpični steni do klina in prek previsa (k) na poličko. Po njej 5 m levo do zelenega stojišča (k). Po poči 5 m v oporni tehniki, nato razkorak ter prestop na levo stran poči. Prek dveh manjših previsov v boljši svet. Nekoliko desno in čez 10 m visok skok na polico, ki pripelje levo do luknje pod značilnim žlebom na desni strani stebra, ki je dobro viden iz doline. Prek kratkega praga v žleb in po njem do vrha stebra (50 m). Po lažjem svetu naravnost navzgor po krušljivi steni do suhega drevesca na ozkem grebenčku. Po njem skoraj do tam, kjer se združi s steno. 20 m po odprti steni navzgor in še 50 m do roba stene (možic).
Sestop kot pri smeri 107.

112 SMER VAVKEN - VEROVŠEK
Prva plezala Vido Vavken in Miha Verovšek 29. junija 1950 (NS 30 - reg.). Ocena IV, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop levo od najnižjega dela stebra. Po razu in po njegovi levi strani na položnejši del raza v prvi tretjini stene. Po njem levo, dokler ne postane stena navpična. Rahlo proti desni na majhen glavič (2 raztežaja). Gladko stopnjo obideš na desni strani, nato naravnost več raztežajev do vrha stebra. Težave so predvsem v zgornji polovici stene. Težavna orientacija.
Sestop kot pri smeri 107.
Pripomba: Prvi ponavljalci te smeri (AO Jesenice) so v zgornjem delu stebra in v zadnjih raztežajih pod vrhom naleteli na bistveno večje težave kot prva plezalca (V, VI). Sklepamo, da so izvedli samostojno izstopno varianto.

113 LEVI RAZ
Prva plezala Tone Jeglič in Milan Pintar septembra 1955 (PV 1962, 288). Ocena V, mestoma VI, višina stene 600 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop po smeri 114 in po policah levo. Preden prideš na steber, prestop na višjo polico in na levo stran stebra pod previs. Prek strehe v previsu (kk) in nazaj na raz. Po njem na stojišče. Dalje po lažjem svetu desno navzgor v krušljiv kot in nazaj na raz. Na levi strani stebra prek previsa in po lažjem svetu navzgor proti desni čez navpične odstavke. Prečnica levo na udobno polico. Od tu levo rahlo navzdol (vesna prečnica) in navzgor do gladkega odstavka. Desno po navpičnih plateh, nekaj m pod previs in prečnica levo v grapo. Po njej na izrazito gredo, ki drži strmo navzgor proti desni. Pred koncem grede prek strmega odstavka na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.

113a Vstopno varianto sta plezala Miha Verovšek in France Zupan 22. avgusta 1950 (PV 1962, 288).
Vstopila sta v levi steber, nato plezala v kotanjo na desno in po stebru do police v smeri 113.

114 SMER KILAR - LEVSTEK
Prva plezala Mitja Kilar in Igor Levstek 20. julija 1955 (PV 1962, 288).
Ocena V, višina stene 600 m, čas plezanja 10 ur .
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop po velikem poševnem žlebu. Nekaj m po njem, nato prečnica desno in navzgor na veliko, zeleno glavo. Po žlebu še nekaj m navzgor, nato poševno proti levi prek gladkih plošč 50 m. Navpično navzgor do velike zapore, ki jo obideš na desni strani. Nad zaporo je majhna prodnata gredina z votlino (možic). Prestop desno na začetek neizrazite razčlembe, ki se vleče proti desni in ki daje smer nadaljnjemu plezanju. Pod previsnim pasom prečnica 20 m desno in po poševni krušljivi zajedi na večjo polico (votlina). Po strmi poklini desno od votline naravnost navzgor. Ko se ta izgubi, prek več strmih stopenj v začetek strmega kamina. Gozdenje po zunanji strani kamina na zagozden blok in po steni levo od kamina v grapo. Po njej na značilno glavo. Po lahkem svetu še 50 m na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.

115 POŠEVNA ZAJEDA
Prva plezala Daro Dolar in Dušan Lasič poleti 1950 (PV 1962, 288).
Ocena III+, višina stene 600 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Na zeleno glavo kot pri smeri 114. Dalje po poševni zajedi in njenem desnem boku (razu) do konca. Previsni zaključek zajede obideš na desni. Po lahkem svetu desno. Od tu več možnosti do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.

116 SMER HERLEC - KODRAN
Prva plezala Roman Herlec in Ivan Kodran 17. julija 1948 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop nekoliko levo od vpadnice vrha. Levo po polici v kotanjo. Dalje po kaminih na vrh stebrička na polovici stene. Nato po policah in gredah lahko levo navzgor in desno na izrazito polico. Po njej levo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.

117 SMER BANOVEC - MARTELANC
Prva plezala Tone Banovec in Danilo Martelanc 26. junija 1927 (NA 209). Ocena III, mestoma IV, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop z vrha melišča. Po gredah poševno proti levi do gladke stene, prek nje (10 m) na lepo polico. 50 m navzgor po gladki steni v žleb. Po žlebovih, kaminčkih in policah levo navzgor (veliko prehodov), težavam se izogibaš levo. Do velikega kamina (25 m) in po njegovem desnem robu nad njega. Nato po lažjem svetu proti levi do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.
Pripomba: Podatke o tej smeri povzemamo po NA. Na skici št. 16 je smer vrisana napačno. Možno je, da sta Banovec in Martelanc plezala po isti smeri kot pozneje Herlec in Kodran (smer 116).

118 CENTRALNA SMER
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 31. julija do 2. avgusta 1928 (NS 30 - 31).
Ocena V z mesti VI- višina stene 600 m, čas plezanja 9-11 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop z najvišje točke plazu v izpran žleb (začetek črne grape, ki je značilna za prvo polovico stene). Smer se drži žleba in vodi nekoliko proti desni. Po 3 raztežajih do navpičnega kamina. Skozenj in v žleb, ki se nad njim nadaljuje. 50 m po žlebu in prek previsa (IV) v majhno kadunjo (k), ki je v višini prve velike črne lise v grapi. Dalje navpično navzgor prek deloma previsne stene (V, klini slabo prijemajo). Ta raztežaj privede do položnega odstavka pod tretjo črno luknjo. Čez previsen skok, ki prekinja grapo. S podstavka nekoliko desno (5 m), nato navpično 10 m (kk) in levo v nadaljevanje grape; plezanje izpostavljeno (VI-). Po grapi čez prag (IV), po nekaj m iz grape ven v levo na teraso pod izrazito ramo z dvema razpokama. Od tu po levi strani rame navzgor, nato levo v smeri luske, prislonjene na steno. Pod lusko nekaj m levo navzdol. Sledi navpičen žleb. Po nekaj m na desno do velike skale, odločene od stene (varovališče). Nekaj m prečnice v levo pod poč, ki jo prekinjajo trije previsi. Prek prvih dveh (V), tretjega obideš na desni. Dalje naravnost navzgor do gredine, ki jo dosežeš levo od rumenih lis, vidnih iz doline. Po zložni gredini še 10 m levo, prestop v žleb (2 raztežaja, V) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 107.

119 VEROVŠKOVA SMER
Prva plezala Miha Verovšek in Ljuban Župančič 8. avgusta 1948 (NS 31). Ocena IV z mesti V-, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop 40 m desno od prislonjene skale, kjer pada izrazit desni steber najnižje v grušč. V kratek, 20 m visok težaven žleb, ki preide v previsen kamin. Skozenj in po lažjem svetu levo na izrazit pomol (možic). Dalje desno v dno razčlenjenega kamina, po njem navzgor, dokler ne postane previsen. Prestop v razčlenjeno desno steno kamina in naravnost navzgor (k) do dobrega stojišča. Prečnica (IV) v levo po navzdol viseči, prepereli polici (k), nato navzgor v drugi kamin, ki poteka v isti smeri kot prvi in ki se konča z rdečo preveso. Pod njo desno ven na značilni raz ter po njem prek strmih plati, ki pripeljejo v škrbino. Od tu naravnost navzgor v strmo zarezo (dobri, izprani oprimki) pod preveso. Prečnica v desno v naklonini 90° (kk) na glavič (ključno mesto). V levo po polički prek roba in navzgor po nelahkem svetu, po stebrovem razu sprva bolj levo, nato bolj desno. Po razu, ki ga na desni strani tvori ogromna bela plošča, vidna iz doline. Z raza prestop po poševni razčlembi v sredino te plati (kk). Spust v tegu vrvi 5 m desno v korito. Navzgor čez lažjo preveso v odprto, izpostavljeno poč. Z vrha poči po izpostavljeni polici desno na pomol (možic). Prek rdeče prevese do velikega žleba, ki zaključuje masiv Velikega Draškega vrha; po tem žlebu je možen izstop iz stene. Dalje nekaj m desno v žleb, 20 m po njem in 60 m po lažjem, a izpostavljenem pečevju glave, ki tvori levi bok že omenjenega žleba do ozke, a dobre police. Po njej levo in po vrsti lažjih stopenj navzgor 120 m do široke rame pod vrhom (možnih več variant); plezaš stalno proti levi. Z rame po polici proti S steni in po strmem koritu do izstopa (možic).
Sestop kot pri smeri 107.


TRAPEZ

120 LEVA SMER
Prva plezala Nadja Fajdiga in Mitja Kilar 30. avgusta 1953 (PV 1955, 637 -638).
Ocena IV, eno mesto V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v najnižjem delu stene. 40 m lahko do kamina. Pod njim 2 raztežaja levo poševno navzgor. Po grapi ob stebru navzgor na vrh stebra (škrbinica). Prestop v gladko steno. Smer plezanja daje odprt kot, ki vodi desno poševno navzgor (V+). Nato po odprti steni več raztežajev navzgor, čez strm prag in po ozki polički desno v grapo med Trapezom in glavnim masivom Velikega Draškega vrha. Po grapi lahko na rob.
Sestop kot pri smeri 107.

120a Direktno vstopno varianto sta maja 1963 prva plezala Tine Mihelič in Tine Zupančič.

121 SMER DOLAR - KILAR - VAVKEN
Prvi plezali Daro Dolar, Mitja Kilar in Vido Vavken 12. avgusta 1951 (NS 31 - 32).
Ocena V-, višina stene 400 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop kot pri smeri 120, nato v zelo težaven kamin (20 m). Dalje nekoliko lažje v smeri razčlemb 50 m navzgor do terase. Po poči 30 m navpično do poličke, nekaj m desno ter prek previsne poči (V, k). Malo levo in navpično navzgor 40 m do poličke. Po žlebu en raztežaj, nato prečnica levo 20 m na majhno teraso. Z nje prestop (V) v navpičen sistem poklin (kk). Po 40 m, ko postanejo poči previsne, gladka prečnica in po odprti steni navzgor do velikega, iz doline vidnega previsnega pasu. Po polički levo pod previsi mimo lukenj v gruščnat žleb in po njem skozi okence lahko na vrh.
Sestop kol pri smeri 107.

121/I DESNA SMER
Prva plezala Franc Jamar in Tine Zupančič 1959 (Slavko Kojc in Danilo Škerbinek 30. avgusta 1967).
Ocena III-IV z mesti V-, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop 10 m desno od vrha melišča v majhen kamin. Po razčlenjenem svetu 3 raztežaje navzgor. Smer nato poteka po kaminu med steno in stolpom (možic, k, IV in V-). Skozi okno in po desni strani čez zagozdene bolvane na vrh kamina za stolpom (»Kačji stolp«). Od tu vodoravna prečnica 10 m (k) in desno navzgor okoli roba, prek dveh gruščnatih gredin (vmes skok). Nato naravnost navzgor po stebru, desno čez grapo 30 m na majhno sedelce stolpa in levo na rob stene. Zgornji del je skupen s smerjo 123.
Sestop kot pri smeri 107. Možno je tudi sestopiti po žlebu in njegovem levem boku na prodišče pod steno.

122 KAČJI STOLP
Prva plezala Vido Vavken in Miha Verovšek 29. junija 1950 (PV 1952, 172 - reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Smer plezanju daje izrazit steber na desni strani Trapeza. Po razu navzgor. Zadnjemu strmemu odstavku se izogneš s prečnico levo v žleb. Po njem na vrh stolpa. Po lahkem svetu desno do žleba (stik s smerjo 123). Sestop kot pri smeri 107.

123 ZIMSKA SMER
Prvi plezali Marko Butinar, Janez Krušic, Majda Marinko, Nuška Purkeljc, Niko Šlamberger, Urso Vrdoljak, Janez Vrhovec in Tine Zupančič 8. aprila 1965 (PV 1965, 528).
Ocena II-III, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Po desnem boku Trapeza, levo od žleba (več možnosti). Nato po gredini, ki vodi levo v steno, do konca in strmo do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.

TOŠC

SEVEROZAHODNA STENA

124 SMER GOSTIŠA - JESIH
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih leta 1929 (NA 210 - 212).
Ocena IV, višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop od Kovinarske koče po poti proti Bohinjskim vratcem in po grušču pod steno (3 ure).
Opis: Vstop na levi strani plazu, ki leži v vpadnici vrha. Po ozki gredi levo okoli roba, navzgor in po izpranem žlebu s težko izstopno preveso. Po nagnjeni prodnati gredi desno do preduha, skozenj na nagnjeno gredo (možic), ki preide v poševno zarezo, vidno iz doline. Po zarezi in navzgor do roba snežne krnice. Levo na grebenček in po njem v grapo (gladka in zagozdena). Navzgor po strmi in krhki steni pod umazane, rjave pečine. Težka prečnica v levo, navpično navzgor čez okroglo izprano preveso do črne luknje tik ob rjavih pečinah (k). Nekoliko levo po strmi zarezi na pomol (30 m), nato zmeraj navzgor po izprani steni (kk, težavna prevesa). Nekoliko na levi na majhen pomol. Stena zgoraj navpična in gladka, neprehodna. Prečenje v desno, v 10 m visoko votlino. Desno v odprto, previsno in izprano steno do majhne, navpične zareze. Po njej do kadunje in skozi ozek preduh na rob stene; po grebenu na vrh.
Sestop po travnatih vesinah navzdol do poti, po njej na Vodnikovo kočo in skozi Bohinjska vratca v Krmo (3 ure). Možno je sestopiti tudi naravnost po grebenu in po strmih travnatih vesinah, prepreženih s skoki, na Bohinjska vratca.

125 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc Ceklin in Valentin Stare 8. septembra 1938.
Ocena IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 124 ali iz Vodnikovega doma na Bohinjska vratca in do podnožja stene (pol ure).
Opis: 100 m levo od Bohinjskih vratc je zarezana v steno gruščnata grapa. Iz nje levo po strmi, viseči polici okoli stebra (ok. 45 m). Navzgor po 6 m visokem kaminu. Pod previsom desno po polički v peščeno kadunjo. Skozi previsen kamin (živa lestev) v naslednji, položnejši kamin in na zaprodeno polico, padajočo v desno. Levo čez majhen rob v kotlinico. Do sem dobra skala. Iz kotlinice nekaj m levo navzgor, čez 2 m visoko, krušljivo stopnjo na visečo, zaprodeno, strehasto polico. (Tu odcep smeri 126.) Po 10 m levo se streha izgubi. Polica se nadaljuje levo navzgor okoli stebra še 50 m. Tu jo prekinja zajeda; nato se polica nadaljuje. (V kopnem možen prestop.) Spust 10 m na spodnjo polico, ki poteka vzporedno z zgornjo. Po njej do omenjene zajede. Nato skozi strm, gladek kamin nazaj na gornjo polico. Tu se konča s trikotno teraso navpičen steber, ki se začenja nad melišči. Najprej levo navzgor po zaprodeni polici do majhnega pomola (tu sta prva plezalca našla možica, verjetno stik s smerjo 124). Strmina se poleže. Iz široke kotanje čez strm skok na položnejše mesto. Dalje desno vkreber skozi strm žleb. Iz njega do drnastega pomola (možic). Navzgor po izredno krušljivem in strmem grebenu (možic). Po grebenčku s strmimi skoki do majhne, položne luske. Dalje v desno steno po krušljivem svetu na zložno mesto. Skozi krušljiv kamin na vodoravno stopnjo. Tu zavije smer rahlo v JZ stran (možic). Po strmi steni v majhno zajedo, nato desno v škrbino, ki jo tvori od stene odmaknjena luska. Čez navpično mesto in dobro razčlenjen kamin. Po odprti steni na izrazit grebenček in čez kratko stopnjo na vrh.
Sestop kot pri smeri 124.

SEVERNA STENA

126 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Jože in Tine Mihelič 4. avgusta 1967.
Ocena IV-V, višina stebra 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 125.
Opis: Vstop ok. 50 m nad začetkom stebra (kot pri smeri 125). Levo na široko, peščeno polico. Po njej izpostavljeno okrog roba v levi bok stebra do zajede, ki po 30 m privede spet na steber. Dalje čez navpično, gladko stopnjo (10 m, dobri prijemi) na naslednjo široko polico (odcep smeri 125 proti levi). Sledi 25 m visoka navpična stena, ki jo preplezaš po ozki, zgoraj previsni poklini točno na razu stebra (najtežje mesto). Dalje levo od raza in po 20 m spet desno na pomol. Naravnost navzgor čez 6 m visoke, gladke plošče (V) na naslednjo polico. Levo do grape in po njenem desnem boku 20 m, nato proti levi na pomol. Kratka prečnica desno in dalje na stolp točno na razu stebra. Po lažjem svetu desno od raza 2 raztežaja na greben, ki štrli daleč iz stene. Navzgor v grapo in po njej na pomol na razu stolpa (ponoven stik s smerjo 125). Naravnost navzgor po strmi steni 25 m, prečnica desno za rob in lažje navzgor do roba stene. Po grebenu desno še nekaj minut do vrha.
Sestop kot pri smeri 124.

VERNAR

127 JUGOVZHODNI GREBEN
Prva plezala Albin Belar in Florjan Hintner leta 1893 (NA 212).
Ocena II, čas vzpona tri četrt ure.
Dostop iz Kovinarske koče na Bohinjska vratca (4 ure).
Opis: Z Bohinjskih vratc po travnatih vesinah, predvsem po Z strani, in po grebenu na vrh.
Sestop najbolje po isti smeri.
Pripomba: Vernar pada v Krmo s strmimi stenami, ki pa so izredno krušljive. Zato za plezalce niso privlačne. 

RJAVINA

TEME V JUŽNEM OSTENJU

128 SMER GRADIŠAR - MLAČ
Prva plezala Janez Gradišar in Bine Mlač 26. junija 1967 (PV 1968, 333). Ocena V, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Kovinarske koče po poti do »garaž«. Desno po produ med Temenom in Pršivcem. Pri koncu grape levo v gozd in po njem, sledeč skalnemu pasu do konca, nato navzgor po robu do gozdne meje. Desno v grapo, po plateh in levem kotu grape navzgor do široke gredine (nadmorska višina 1600 m, 3 ure).
Opis: Po polici iz grape 10 m. Navpično navzgor na gredino in raztežaj proti desni (odcep smeri 129). V grapo in po njej 3 raztežaje do navpične, gladke zapore. 3 raztežaje desno poševno navzgor do kamina z zagozdo in po poševni gredi do previsa. Čez njega in levo na poličko (možic v votlinici). Nad njo gladke plošče, zato po polički raztežaj levo. Čez navpično steno z dobrimi oprimki nekaj m in 2 raztežaja navzgor na podkvasto polico, ki pripelje levo na greben.
Sestop po travnatih pobočjih na pot proti Staničevi koči in po njej v Krmo.

129 SMER DUHOVNIK - HOČEVAR
Prva plezala Janez Duhovnik in Jože Hočevar 1. in 2. maja 1966 (PV 1966, 440).
Ocena V, čas plezanja 14 ur.
Dostop kot pri smeri 128.
Opis: Po polici 10 m iz grape. Navpično navzgor na gredino in 2 raztežaja desno pod gruščnat kotel. Po levem sistemu poči rahlo v desno 3 raztežaje navzgor (mestoma V) do terase. Levo v kot in po poči (k) v položen svet, ki drži do stebra, prislonjenega na steno. Na desno stran stebra in prečnica vodoravno 15 m. Levo navzgor 20 m do slabega stojišča na plošči. Levo 3 m po polici, mimo odpočene luske v poč in 4 m po njej (V). Čez previsne gladke plošče (kk, 2 svedrovca, A2) do stojišča na gladki, navzdol viseči polici. Po njej 4 m desno in levo navzgor v votlino pod streho. Okoli roba (k) v žlebič in po njem na ploščad. Navzdol 5 m na polico. Prečnica vodoravno levo prek gladke stene (kk, A1) do previsne poči (V) in po njej na glavico. Prestop na višjo gredino do varovališča. Po gredini levo in navzgor v kot do poči. Po njej 3 m in desno 2 m pod lusko (kk, A2) v zajedo in po njej v žleb. Navzgor 2 raztežaja proti desni na rob. Čez luske navzgor in okoli roba vodoravno pod kamin. Po njem in prek previsa na vrhu (IV+) na gredino. Konec težav. Po žlebu in plateh na greben ter po žlebu za robom na vrh Temena še 3 raztežaje.
Sestop kot pri smeri 128.

130 SMER KRUŠIC - ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 7. julija 1963 (PV 1963, 464). Ocena IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop od »garaže« (945 m) po lovski stezi desno skozi gozd do Globoke grape, ki je zarezana v vpadnici V stene Rjavine. Po grapi do konca (1 uro). Nato levo po izpostavljeni polici 2 raztežaja; polica je ozka, zaprodena, krušljiva, klini slabo prijemajo (drugi raztežaj V). Polica privede na drnasto, gruščnato vesino, ki pripelje po kozjih stezah v sedlo za značilno glavo. Iz sedla levo poševno navzgor po plateh, drnu, policah v žleb, ki je v vpadnici Temena. Po njem (pragovi, plati) do zadnje glave pod razom Temena. Z glave še 100 m do votline pod razom (možic) 4 ure. Pristop je možen tudi naravnost po žlebu v vpadnici Temena.
Opis: Iz votline po polički levo vodoravno, nato 4-6 m navzgor prek praga na prodnato gredino. Dalje z desne proti levi strmo navzgor po hrbtu, ki ima prag (prestop levo). Naslednja kratka, trikotna plošča privede okrog izpostavljenega vogala levo v kotanjo (2 raztežaja od gredine). Dalje desno navzgor po razčlenjenem pečevju raztežaj do podnožja strmega kamina za razovim stolpom. Po njem (kk) 45 m do police. Nato po grebenski rezi ob značilnem žlebu do vrha Temena.
Sestop kot pri smeri 128.

131 PRISTOP Z JUGA
Prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek junija 1929 (NA 212).
Ocena II.
Opis: Od »garaž« proti Rjavini navzgor in po veliki grapi (hudournik, bolvani, skale) do visokega praga. Pod njim desno ven na breg grape in po poličastem pečevju desno navzgor okrog velikega stolpa. Levo na melišča in levo po pečeh na Z vrh Rjavine.
Sestop po poti v Kot ali do Staničeve koče.


KOT 

Med Vrati in Krmo leži dolina Kot, skozi katero je najkrajši dostop iz Mojstrane na Staničevo kočo (6 ur). Tu ni planinskih postojank, zavetišče nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. Plezalce zanimajo predvsem lepo oblikovana severna stena Rjavine, sosednja Luknja peč in Dimniki.

151 GREBEN MACESNOVEC - LUKNJA PEČ
Prvi plezal Klement Jug 31. julija 1924 (NA 199).
Ocena III, čas plezanja 2 uri.
Dostop: Od studenca pod Rjavino levo navzgor po meliščih, ki leže pod steno Luknje peči, in še levo skozi zaraščen svet v škrbino med Dimniki in Macesnovcem (možen sestop v Krmo). Dalje skozi ruševje na vrh Macesnovca (2 uri).
Opis: Iz škrbine po levi strani grebena in nato v desno (vseskozi iskaje prehode) na Dimnike. Navzdol po skrotju v škrbino in po grebenu dalje na Luknjo peč.
Sestop kot pri smeri 152.

LUKNJA PEČ

SEVERNA STENA

152 SMER JUVAN - ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 30. junija 1963 (PV 1963, 463 s sl.).
Ocena IV, mestoma IV+, višina stene 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop s planine v Kotu pod steno (2 uri).
Opis: Vstop s snežišča pod grapo med Dimniki in Luknjo pečjo. Raztežaj navzgor na položen drnast raz. Po njem 3 raztežaje do strmejšega dela ter po razu in levo ob njem več raztežajev navzgor v škrbino. Po polici levo in čez previs (V, k). Po lažjem svetu 2 raztežaja na stojišče na razu. Levo navzgor (IV+, k) v škrbino (možic) in po razu čez stolpe v gruščnato kotanjo pod grebenom Dimniki - Luknja peč. Lahko na greben.
Sestop po grebenu na Luknjo peč. Z nje več raztežajev navzdol na J stran in po gredini v škrbino Luknja. Iz nje navzdol na prodnato gredino pod S steno Rjavine (spust po vrvi). Po gredini navzdol na zaznamovano pot v Kotu (3 ure, več skupnih točk s smerjo 154).

153 SMER KRUŠIC - FERJAN - ZUPAN
Prvi plezali Janez Krušic, Peter Ferjan in Tone Zupan 26. junija 1955 (PV 1955, 647 - 648).
Ocena IV-V, višina stene 600 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop s planine v Kotu pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop s snežnega stožca v kamin, ki prereže strmo vstopno pregrado. Po njem 6 raztežajev, nato levo na široko obokano polico (možic). Nad možicem čez previsno steno (V+), dalje 3 raztežaje po strmem žlamborju v kaminu in desno na rebro. Nad njim po strmi plošči rahlo levo v ozek kamin in na gredino. Skozi rušje in po levi grapi na greben ter pod vršno kupolo Luknje peči. Tu desno in po polici v desno grapo. Iz njenega konca 2 raztežaja prek plati levo v strm žleb. Po njem in lažjem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 152.

154 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Albin Roessel 10. avgusta 1910 (NA 199).
Ocena mestoma III, čas plezanja 3 ure (od studenca).
Opis: Nad studencem pod Rjavino skozi ruševje in levo navzgor po veliki gruščnati gredini, ki se dviga proti škrbini Luknja. Gredina se konča s ploščatim rebrom nad grapo, ki pada iz Luknje. Po polici levo in skozi kamin čez strmo stopnjo na prodišče ter po njem v Luknjo. Iz nje po grebenu (lahko tudi po smeri 151) in desno okoli raza v J pobočje in po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 152.

RJAVINA

155 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prvi plezal Albin Roessel 14. avgusta 1911 (NA 199).
Ocena II, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop po smeri 154 do škrbine Luknja.
Opis: Iz škrbine po grebenu prek grebenskih kop, izogibajoč se strmim odstavkom v JV pobočje, in v škrbino pod vrhom. Iz nje levo navzgor čez strm odstavek na vrh. Bolj po grebenu je plezal Klement Jug 31. julija 1924 (NA 200).
Sestop po zaznamovani poti, ki vodi po grebenu čez JZ vrh Rjavine, v Staničevo kočo (2 uri) ali pred njo navzdol in v Mojstrano (4-5 ur).

SEVERNA STENA

156 CENTRALNA SMER
Prva plezala France Avčin in Daro Dolar 7. septembra 1947 (NS 33).
Ocena IV-, mestoma VI-, višina stene 850 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop skozi Kot po poti proti Staničevi koči. Ko se že precej nad studencem prikaže spodnji del stene, po lovski stezi in čez strm skok do vstopa (od svisli v Kotu 2 uri in pol).
Opis: Vstop levo od najnižjega dela osrednjega stebra. Prek plošč (k) na poličko. Desno ter po luskastih razčlembah poševno navzgor do izrazite poči med steno in lusko. Po poči in čez previs (k, VI-) na dobro stojišče. Z njega v dno značilnega kotla ter po kaminu navzgor in po drobljivi polici daleč desno na steber. Po njem 100 m lahko navzgor pod prvo črno zaporo. Na levi strani črne lise navzgor (oporna poč) na veliko, tridelno polico pod črnimi strehami (možic). - Do tu se da priti po polici z desne strani, smer 156 a (mestoma IV). - Po polici 2 raztežaja levo do izrazitega kota. Prek črne skale navzgor ok. 15 m, nato levo na prekrito poličko. Po njej levo v razčlenjen svet in desno po rumeni krušljivi polički, ki je na enem mestu pretrgana. S tega mesta še 10 m po polici, nato po razčlembah navzgor in prečnica desno v kamin. Po njem do stojišča in po poči v položnejši svet. Nekoliko desno do grape in po njej do velikih prodišč. Nato močno desno na vrh desnega stebra (od tu je možno prečenje desno navzgor ali navzdol iz stene po smeri 159). Po polici 5 m levo mimo luknje in levo navzgor do klina. Prečenje v tegu vrvi 2 m proti levi in težavno prek plati. Nato levo v položnejši svet in nazaj proti desni v žleb, ki privede na raz. Na njegovi desni strani po počeh in kaminih do luknje, ki je zgoraj zaprta. Na desni strani luknje brez težav na rob stene.
Sestop kot pri smeri 155.

157 SMER DIMNIK - KRUŠIC
Prva plezala Maks Dimnik in Janez Krušic 8. septembra 1946 (PV 1947, 172 - reg.).
Ocena III, višina stene 600 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop po poti skozi Kot proti Staničevi koči in pod steno (od svisli 3 ure).
Opis: Vstop na desni strani značilnega stebra, ki deli steno Rjavine na V in Z del. Po široki zaprodeni polici levo v steber nad zeleno glavo in po gredi nad platmi do žleba. Po njem na višjo polico in dalje navzgor v kamin ter desno prek razčlenjenih plati na rebro. Po njem 35 m in v žleb. Čez prage v njem in pod navpičnim žlamborjem na desno rebro. Navzgor na prodnat pomol in prek plošč na široko gredino (stik s smerjo 159). Po njej desno do značilnih stolpov, kjer se stena deli na V in Z polovico. Po strmem žlebu na stolp in poševno desno navzdol po zaprodenih gredah v rdečkasto grapo pod vršnimi stenami. Po grapi in žlebovih v škrbino med obema vrhovoma Rjavine.
Sestop kot pri smeri 155.

158 SMER DROFENIK - KRIŽAJ
Prva plezala Herbert Drofenik in Vinko Križaj 27. junija 1927 (NA 200). Ocena II, višina stene 600 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 157.
Opis: Vstop kot pri smeri 157. Po zaprodeni polici na steber in po njem navzgor do navpične pregrade. Tu desno in po žlebovih v kadunjo pod grebenom. Iz nje desno po žlebu in dalje lažje na JZ vrh.
Sestop kot pri smeri 155.

159 RJAVININE GREDE
Prvi plezali France Avčin, Dušan Lasič in Miha Potočnik 25. julija 1948 (NS 34).
Ocena II, mestoma III, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti skozi Kot do grušča, okoli 50 m pod odcepom poti na Vrbanovo špico (3 ure od svisli).
Opis: Po grušču levo do izprane grede in po njej, dokler se ne pretrga. Potem navzgor na črno, prekrito gredino pod ogromnim visečim stolpom. Po gredi do konca, nato nekaj m višje na novo gredo in naprej okoli velikega stolpa levo od vrha. Tu razcep: a) naprej po gredah proti Luknji peči in sestop po smeri 154; b) na sedlo v grebenu Rjavine in sestop kot pri smeri 155.

VRBANOVA ŠPICA

Na Spodnjo Vrbanovo špico sta iz Kota plezala Herbert Drofenik in Vinko Križaj 26. junija 1927 (NA 201) po smeri, kjer je sedaj zavarovana pot.


Za G-L priredil: Genadij Štupar  

PLEZALNI VZPONI
VZHODNE JULIJSKE ALPE

VJA 1Krma - Kot

VJA 2: Vrata

VJA 3: Martuljek—Beli potok

VJA 4: Krnica—Vršič

VJA 5: Planica

VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta

VJA 7: Dolina triglavskih jezer


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.