Janez Pikon: Tovorno pot obeleži znamenje, ki pušča močne miselne sledi iz preteklosti ter spominja na uporabni prehod domačinov iz sosednjih vasi. 
Izpostavljena travnata pobočja južno pod Pokljuko ponudijo lepa razgledišča, ki se vsa bolj blago dvigajo nad vasjo Gorjuše in Koprivnik. Nekoč še razgledni predel se prične severno nad srednjim gozdnim vrhom Gorevc do vrha Špik ali Hribarica (1096 m) in nižjimi travniki v pobočju Mladi les ali Mvad les, višje in zahodno pod vrhom Podjeličnik (1136 m) že sledi prehod s stezo skozi predel Vočce (Čez Vočce, 1122 m), v preteklosti tovorna pot med vasjo Gorjuše na Koprivnik in obratno. Višje s krajšim vzponom se odpre pogled na Klemenov rovt (1143 m), nekoč z razgledom na Julijske Alpe in Bohinjsko jezero, vendar zaraščenost zahodnega roba travnika v Klemenovem rovtu že ovira pogled v bohinjsko dolino. Zahodno pod Ivnati vrh in nižje vodi steza in kolovoz skozi gozd do travnikov in pašnikov Na Robičo.
Znamenje na deblu je vsekakor posebnost gozdnega predela in sedla Čez Vočce, (z Vočc), ki pušča močne miselne sledi iz preteklosti in spominja na uporabnost tovorne poti, ki je služila domačinom za prevoz raznovrstnega tovora v času, ko je bilo leseno znamenje postavljeno.
Pred leti (6. januar 2007) se povzpnemo iz vasi Nomenj na Gorjuše in nadaljujemo na Koprivnik preko Vočc, na koncu vasi sta nas ustavila in postregla na domačiji Pr' Sušnk na Gorjušah, Sušnkova Slavka in sin Franci, ki sta nam pripovedovala komu je znamenje Na Vočcah postavljeno v spomin, vendar se njunih besed ne spominjam več.
Pogled na južni predel vaških travnikov in pašnikov Za Bvatom z razpredenimi, že precej poraščenimi travnatimi jeziki sežejo visoko pod rob Jašč vrha (1044 m). Najvišji gozdni vrh pod vasjo se skupaj z manjšimi poraščenimi vršiči dviga nad strmim ostenjem Boltarji. Sledi tudi troje brezen pod Sušnco nad prepadnim ostenjem Jazbne pod vrhom Gorevc (1014 m) na vzhodnem robu do vasi Spodnje Gorjuše. Zahodno ob vasi Koprivnik bolj znani Vodnikov razglednik tudi Gospodovc, (1017 m) ob najvišjem Trdinovem vrhu (1041 m) obiskovalcu nudi prekrasen razgled po celotni bohinjski dolini in vencu gora nad jezerom.
Sledi veliko presihajoče jezero Za Bvatom, ki se ustvari ob večjih nalivih, najprej dvojno, kasneje se le-to združi in nastane veliko jezero, ki seže do prvih hlevov in hišic. Severno pod grebenom omenjenih vršičev in pod zemljo pa napaja strugo Belega potoka na južnem pobočju strmega Jašč vrha, kjer divji potok v strmi pečini Boltarje ustvarja številne slapove.
Posebnost je tudi slikovito in izbrušeno brezno vzhodno ob travniku Ravne z divjimi koriti in slapovi Mrzlega potoka pod vrhom Jeličnik. Strmo in prepadno ostenje je z divjo strugo in slapovi Mrzlega potoka skozi čas zgradilo korita, jih izdolblo v nenavadne, globoke tolmune z izbrušenimi kamnitimi spodmoli, ki so po obsežnosti in obliki vse prej, kot običajni.
Brezno, ki so ga izdolble hudourniške vode Mrzlega potoka skozi čas z mogočnim kamnitim spodmolom, imenovano Robaršk čevdr z velikanskim prostorom v oklepu kamnitega pobočja pod travnikom Ravne in gozdnim Ivnat vrhom, ki seže globoko v strugo v Robaršk čevdr z globokimi tolmuni, ter kamnitim spodmolom tvori hudourniško brezno. Ljudsko izročilo je ohranilo ime velikega kamnitega kotla, ki ga domačini imenujejo Robaršk čevdr, po imenu grebena Na Robičo, spuščajo v strmo globel in tvorijo korita Belega potoka, ki ob močnejšem deževju dodatno oskrbujejo divje vode Mrzlega potoka, katerega glavni izvir je pokljuško barje Šijec ali Močila. Veliko in hladno brezno je domačinom, ter lovcem skozi čas služilo kot naravni hladilnik s konstantno temperaturo za shranjevanje divjačine in drugih živil. Velja omeniti tudi predel ob cesti proti Gorjušam, ki mi domačini z vasi Gorjuše rečejo Pod Robam z domačijo Pr' Podrobarjo.
Vir: Dragica Beznik, Zdravko Sodja, Pr' Jeklarjo in Janko Korošec
Janez Pikon