Tina Horvat: Po dramatičnem in nevarnem reševanju trepetajo za Anino življenje
Da so jo lahko odnesli iz jame, so morali ozke rove na petih predelih kar deset ur širiti z eksplozivom.
Po dolgih 30 urah dramatičnega reševanja iz Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici so včeraj okoli štirih zjutraj ponesrečeno jamarko prinesli na površje. A veselo novico o koncu izjemno zahtevne reševalne akcije, v kateri je sodelovalo 150 jamarskih reševalcev Jamarske reševalne službe (JRS), je kmalu povsem zasenčila skrb vzbujajoča vest o njenem zelo resnem zdravstvenem stanju.
Iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), kamor so jo pripeljali s helikopterjem, so že takoj po njenem prihodu sporočili, da je še vedno življenjsko ogrožena in da je njeno stanje nepredvidljivo. Do včeraj popoldan se še ni izboljšalo. Kot so nam povedali v UKC, je še vedno življenjsko ogrožena in na enoti intenzivne nege.
Ponesrečenka je bila sicer vse od nesreče v nezavesti, njeno stanje pa je bilo stabilno. Kot je sporočil vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, je imela po prihodu iz jame normalen pulz in pritisk.
Do Ane pomagal njen brat
33-letna Ana, članica Jamarskega društva Rakek, se je ponesrečila v soboto okoli 18.30, ko se je v skupini šestih jamarjev že vračala iz Vranjedolske jame. Pri tem ji je 100 metrov globoko pod površjem na glavo priletela večja skala, ji prebila čelado in ji poškodovala glavo. Ana, ki je nezavestna obvisela na vrvi s težkimi poškodbami glave, je sicer zelo izkušena jamarka, za njo je že več kot deset let raziskovanja jam.
Reševalna akcija je bila zelo zahtevna in dolgotrajna. V njej so sodelovali jamarski reševalci iz vse Slovenije. Najprej so se do nje prebili skozi ozke rove skupaj z zdravstveno ekipo, ta je ves čas ostala pri njej, nadzorovala njene vitalne funkcije in jo ohranjala pri življenju. Reševalne ekipe so ji postavile tako imenovani jamarski bivak, da ne bi bilo podhladitve, in kot smo izvedeli, jo je vso noč s svojim telesom grel tudi njen brat. On je tudi poskrbel, da so jamarski reševalci lahko prišli do nje, saj jim je po spominu narisal skico podzemne lokacije nesreče v tej še neraziskani jami.
150 članov je imela reševalna ekipa
Damjan Šinigoj, podpredsednik Jamarske zveze Slovenije in eden prvih, ki so bili pri ponesrečenki, nam je v nedeljo, med intervencijo, povedal, da je to eno najzahtevnejših jamarskih reševanj: »Brutalno ozki rovi so, ogromno blata, mraz, vse je mokro in spolzko.«
Nezavestne ponesrečenke zaradi ozkih rovov niso mogli na nosilih spraviti na površje, zato je morala na kraju nesreče, to je 100 metrov pod zemljo, počakati, da so minerji najprej razširili rove. Skupno je reševalo 65 jamarjev in še enkrat toliko drugega podpornega osebja; gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in policistov.