Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vsak smučar - dober kuhar

Jutro (1933) - Andrino Kopinšek: ... To je naslov moje nove knjige o kuharski umetnosti smučarjev na neoskrbovanih kočah. Izšla bo v najkrajšem času v založbi »Novo Celje«. Nota bene: bogato ilustrirana, umetniško opremljena in v svinjsko usnje vezana.

Knjiga ta je nauk za kuho
in se naj ne da v juho,
naj se jo ne cvre na masti
in se ne pusti jo vkrasti!
Vzemi knjigo v levo roko,
prej še špegle daj na nos,
dihaj mirno in globoko,
pa boš vsaki rihti kos.
Knjiga vedno ti pomaga,
tud' če prazna je bisaga:
čitaj jo, pa brž boš sit,
ker te mine apetit!

Vsak navdušen smučar bo to novo »želodčno literaturo« z veseljem pozdravil, posebno ker je to prva knjiga te vrste v celokupni alpinski literaturi. In še celo pri nas, ko že dolgo pričakujemo nekaj novega — originalnega, po možnosti enostavnega in neokusnega. Iz lastne izkušnje mi je znano, da vse novo »vleče«, pa najsi je to nova knjiga, nove reformne hlače ali pa nova pipa. Posebno včasih, ko se piše pri nas toliko o »Celjskih grofih« in o »Veselem vinogradu«. Vsak vitez bele umetnosti mi bo pa pritrdil, da naše ljube smučarke — alias »fantki« — mnogo bolje obvladajo rumbo, kakor najprimitivnejšo kuharsko umetnost. In to celo v naših kočah, kjer vedno primanjkuje posode, drv, vode in higiene. Da! Tam mora mož sam napade lakote »panati«.

Le turisti in smučarji me bodo pravilno razumeli, če trdim v knjigi, da je kuhanje v hotelskih kuhinjah ali doma prava igrača napram naši višji kuharski umetnosti.
Če se v katerikoli koči vsled slabe peči tako kadi, da najdeš izhod samo s pomočjo kompasa, potem bo vsak rad zamenjal kompas z mojo knjigo, da bo našel v poglavju »čim več dima — tem manj toplote, čim manj toplote — tem več ozeblin« pomoč za svoje solzne oči.
Da lahko nadomestuje slatinska steklenica valjar, da je umivalnik najboljši lonec za potice peči, da je eternitna opeka nadomestilo za pokrov in da nam služijo »čiste« nogavice kot cedilnik za kavo — o vsem tem in še o drugem se lahko v moji knjigi vsak natančno pouči.

Ni mi do tega, da delam reklamo za sadove svojega dolgoletnega študija. O ne! Ne bom se potegoval za Nobelovo ali celo za nagrado »Pekatet«. Ne! Gotovo ne!! Meni je samo do tega, da bomo uživali na gorah zdravo, tečno in vitaminov polno hrano. Kajti: ne sme se več dogajati, da bi na primer dobil za jed kisle kumarice z medom ali celo kvargelne s čokoladno kremo. Absolutno ne! Kam pridemo, če bo čaj vedno imel okus po parafinu in če bodo na konzervni juhi plavale srage »Nivea« kreme? Dalje: nikoli ne smeš mleka zmešati s jeterno pašteto in nikoli narezati papricirane slanine v limonado!
Nekaj je treba tudi storiti za higieno na višinah. Samo z ultravijoličnimi žarki tudi v višini 2000 m ne moreš poklati vseh bacilov.
Knjiga vsebuje poleg tega še mnogo fotografskih posnetkov o že pripravljenih, polkuhanih in popolnoma prismojenih jedeh. Vsak človek, bodisi nogometaš, bodisi yo-yo igralec ali celo univerzitetni profesor, bo lahko iz slik našel najboljšo dopolnitev k mojim besedam. Pri današnji krizi bo ta ljudska izdaja prišla prav tudi gospodinjam v megleni dolini, čeprav te ne poznajo kristijanije in polomljenih reber.

Posebno poglavje je namenjeno kuharicam: »Vitamini in beljakovine brez ščurkov.« In potem: »Štediti — štediti!« »Kdor ne dela, naj vsaj je!« je bil že znameniti izrek Julija Cezarja, ko je jahal na Trojanskem konju čez Alpe. In prav je imel ta znameniti mož. Naj je — dobro je — poceni je!!
Kako zakurimo brez petroleja ali kako očistimo posode brez »Sidola« — o vsem te bom poučil vsakega po smuški maži dišečega človeka. Nato o neslišnem sekanju drv ponoči v kočah. In to je važno! Kajti ne gre da bi seizmografi naših potresnih opazovalnic registrirali v takih razmerah tresljaje! Nadalje o brezprašnem pometanju, o pravilnem serviranju na mizi in pod njo, nekoliko tudi o bontonu smučarjev sploh.
Na začetnike tega najlepšega in najzdravejšega športa ne bo ta knjiga vplivala le poučno, ampak tudi vzgojno. Rumenkasti sneg, ki leži običajno neposredno pred vhodom koč, ni uporaben, kljub pravi barvi za kuhanje čaja. Čim dalje od koče prinesemo sneg, tem boljši je okus te žlahtne, za smučarje neobhodno potrebne azijske tekočine.
Prismojenih palačink ne vrzi nikoli preč. Položi jih na po možnosti star gramofon: najnovejše disonnnce najnovejših Rumba tolkačev bodo posledica tega.
Dober kuhar slabo kuhane žgance uporabi za zadelanje špranj v koči ali na »enosedežnem oddelku«.
V resnici mi je nemogoče našteti vse posamezne prednosti in poglavja moje knjige. Vsak smučar naj sam preizkusi novo kuharsko umetnost praktično. Nizka nabavna cena bo omogočila vsakomur, tudi najubožnejšemu hotelirju, da si nabavi knjigo. In koncu še dodajem javnosti že v naprej recept za pravilno pripravljanje smučarskega čaja. Vsaki hišni gospodinji bo s tem omogočeno, da na lastnem ognjišču propagira mojo kuharsko umetnost. Torej:

Smučarski čaj (Thea alpina)
Vzemi lonec, ki še na dnu nima lukenj. Napolni ga do roba z belim snegom in ga postavi na po možnosti zakurjeno ognjišče. Če je pokrov pri roki, ga posadi zgoraj na lonec. Če pa pokrova ni, odstrani iz previdnosti vse nogavice, srajce in čevlje, ki so obešeni navpičnici nad ognjiščem. Ko začnejo na vodi plavajoče smrekove iglice, mastne srage itd. valovati, in ko ne moreš več držati prstov v vodi, je znamenje, da je ledišče prekoračeno in da voda vre. Popolen mir je sedaj na mestu. Vrži kolikor mogoče dosti čaja v posodo, v vodo namreč — oziroma v pisker. Če nimaš čaja dovolj s seboj, potem najdeš vedno stare ostanke na omarah in policah. (Dobro pa je, če ga izsortiraš od mrtvih muh in druge navlake.) Ko si čaj 15 do 45 minut dobro dušil, je mehak in pripravljen za jed. Enakomerno barvo tekočine v vseh skodelicah dosežemo s tem, da si nataknemo snežna očala, Citronin sok poboljša aromo, toda jaz dajem prednost neslani slivovki. En liter na osebo zadostuje tudi za odrasle smučarje. (Ponatis tudi v izvlečku prepovedan.)

Tako. Sedaj pa pridno uporabljajte knjigo in prepričali se boste. Kajti še je čas, da se naučite pravilno kuhati to zimsko sezijo, — v veselje vseh smučarjev in sorodnikov v dolini, časi morajo miniti, ko si naletel na gorah na smučarja, ki že dneve in dneve ni imel tople žlice v želodca.
Posebno vam mladim dekletom polagam zadevo najtopleje v srce... Vaši bodoči možje mi bodo hvaležni. Učite se kuhati na gorah praktično in poceni. Že v naprej — dober tek in smuk!

A. Kopinšek
Jutro, 19. februar 1933
 

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.