Miha Habjan: Vsak zadnji vikend v maju se Akademci dobimo v Tamarju na tradicionalnem srečanju
Glavni namen je druženje različnih akademskih generacij, tekma okoli kola (ki je nasledila nekdanji smučarski veleslalom) ter obuditev spomina na nesrečo v Jalovcu, zdaj že daljnega leta 1950, ko so se trije člani (Vavpotič, Tominc in Kovačič) takratnega AO Univerza (predhodnik Akademskega AO) smrtno ponesrečili.
Petek zvečer je namenjen obujanju spominov, v soboto zjutraj ob osmih pa se začne start tekme "dirka okoli kola na Kotovem sedlu". Po tekmi je čas za druženje ter podelitev nagrad najhitrejšim.
Število udeležencev na dirki vsako leto niha, letos se nas je nabralo 21 tekmovalcev.
Ob 8. uri zjutraj je merilec časa oznanil start. Peščica se nas je pognala v dir, večina pa z zložnim korakom proti klančini in Kotovem sedlu. Edina zares priznana in cenjena kategorija tekmovalcev na dirki so smučarji (bordarji). Letos je bilo snega še dovolj in smuka je bila po pripovedovanju prvokategornikov celo zelo dobra. Drugokategorniki, pešaki, smo sicer bili hitrejši, a je bila to bolj "Pirova zmaga."
 K svobodnjaškemu značaju Akademcev sodijo tudi dokaj nenavadni dogodki. Tudi letos jih je bilo nekaj. Eden od udeležencev dirke je nesel kitaro na Kotovo sedlo, kjer je pred sestopom odbrenkal nekaj melodij; najhitrejši tekmovalci so prehiteli nosača kola na sedlo in potem je bilo nekaj zmede, kje je bila resnična točka obrata v dolino (pa smo se potem vseeno zedinili); "uradni" merilec časa je med dirko spontano in nezavedno predal svojo nalogo drugemu, ki se je tudi ne zavedajoč poslanstva spontano spoprijel z “novo” nalogo in še bi lahko našteval. |
Dirka je potekala v dobrem vzdušju, tja do 13. ure pa smo se vsi ponovno zbrali pri domu v Tamarju. Vreme nam je dobro služilo, le “najpočasnejše” na dirki je pri spustu malo poškropilo.
Sledila je podelitev nagrad najhitrejšim v različnih kategorijah, nekaj nagovorov, predvsem pa sproščeno druženje.
Letos smo imeli “mlajši” člani odseka posebno čast, saj so na memorial prišli trije starejši Akademci, ki so bili člani ob sami ustanovitvi AO Univerza. Dr. Lucijan Krivec ter Miloš in Racko Požar.
Vsi trije se še kako dobro spominjajo nesreče v Jalovcu. Letos je minilo od nesreče že 60 let; pokojna žena dr. Kriveca Breda, z dekliškim priimkom Habič in Racko Požar, sta bila 28. maja 1950 udeležena v nesreči v Hornovi smeri in preživela.
Ponovno snidenje treh mladostnih alpinističnih prijateljev iz študentskih let v Tamarju je bilo pristno in čustveno, za nas "mladce" pa navdihujoče. Vsekakor nam je obisk treh akademskih starost polepšal dan.
Nagrade, hrana, pijača ter Evino odlično pecivo in akademska vzhičenost so nas počasi utrudile in odpravili smo se proti domu.
| VTK memorial je nekakšen most med različnimi generacijami Akademcev, ki traja že desetletja. Druženje starejših, danes bivših članov odseka, je za nas "mladce" (aktivne člane) (po moje) zelo pomembno. Z različnih vidikov. Prenos izkušenj in nazorov, modrost, zavedanje svoje lastne tradicije in zgodovine, širjenje obzorij, pripadnost (goram, alpinizmu in lastnemu klubu), samozavedanje ter ne nazadnje zabava in sproščenost, akademska sproščenost so stvari, ki se gradijo, obujajo, prenašajo ter obnavljajo med generacijami. |
In kot radi zaključimo naše druženje v Tamarju: Drugo leto nas bo še več.
Miha Habjan
Rezultati tekme: Dom v Tamarju (1108 m) - Kotovo sedlo (2134 m) - Dom v Tamarju:
Smučarki/bordarki: 1. Mateja Končina Peternel (3.39 h), 2. Maja Vehab (4.40 h)
Smučarji/bordarji: 1. Miha Peternel (2.39 h), 2. Bor Kos (2.53 h), 3. Matevž Gulič (2.53 h)
Pešakinje: 1. Špela Starc (3.17 h), 2. Maja Celestina (3.19 h), 3. Eva Križnik (3.39 h)
Pešaki: 1. Miha Habjan (1.39 h), 2. Gregor Mezek (1.52 h), 3. Anton Gregorčič (2.00 h)
Veterani: France Jeromen in Boris Kambič
Nosač kola: Tomaž Klinar
Pokrovitelji: založba Didakta, založba Sidarta, Dasa šport, trgovina Annapurna, trgovina K2, trgovina Iglu šport