Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Z gorenjskimi planinci na Durmitor (1.)

Železar - Valodi Stojan: 15. 6.1974

Že pred peto uro zjutraj smo se zbrali pred jeseniško gimnazijo. Prišli smo z velikimi nahrbtniki, raznimi škatlami, šotori in drugo opremo. Vsak je komaj nosil. Vse smo spravili v prtljažnik avtobusa, le osebno prtljago in nekaj hrane je vzel vsak k sebi kot popotnico. Da ne bi bili žejni, je poskrbela naša Sonja. Pripeljala je nekaj zabojev piva, radenske in deita. Izkazalo se je, da je bilo to zelo pametno in povrh vsega tudi poceni.
Kot potni vodja je Peter pregledal, če smo prišli vsi iz doline in Jesenic. Manjkala sta dva, vendar smo bili obveščeni, da sta zbolela. Ob petih smo se odpeljali, polni pričakovanj novega in lepega. Na Javorniku se nam je pridružila skupina iz Javornika, v Rodinah pa še naš vodja z ženo in Čopov Jaka.

Nadaljevali smo pot do Kranja, kjer so prišli še naši novi in zadnji udeleženci. Vsi smo se med seboj bolj ali manj že poznali. Da pa bi takoj prišli do boljšega medsebojnega sodelovanja, je poskrbela pesem. Jože je ob spremljavi svoje kitare začel peti. Takoj so se pridružili tudi ostali, kontakt je bil vzpostavljen in kmalu smo se zavedali, da bomo teh nekaj dni ena sama planinska druščina.
Med petjem in humorjem smo se peljali skozi Ljubljano in se ustavili v Brežicah. Pot smo nadaljevali skozi Zagreb in nato po avtocesti do Okrečanov, kjer smo zavili proti Bosni. Prešli smo reko Savo in vozili skozi Bosansko Gradiško, od tu pa naprej proti Topoli, kjer smo imeli prvo smolo. Predrla se je zračnica zadnjega kolesa. S pomočniki je šofer okvaro hitro odstranil. Seveda so vsi ostali izkoristili ta predah in si šli hladit žejo, pa tudi prvi pozdravi so bili poslani s tega mesta.
Vse je bilo hitro urejeno in že smo hiteli dalje. Peljali smo se mimo lepo obdelanih polj. To je potresno območje in po opazovanju smo ugotovili, da so vse posledice potresa že odstranjene. Povsod so nove hiše, ki prav nič ne zaostajajo za našimi. Vozili smo se mimo Banja Luke, kjer tudi nismo zasledili posledic potresa. Zgradili so lepa poslopja in cela nova naselja. Ceste so asfaltirane, promet urejen. Podjetja delajo normalno in gostota prometa je precejšnja. Ko je vse to opazoval Vinko in videl na avtomobilih oznako BL, se je jezil: »kako morjo tle pisat, da smo tle že bl!« Seveda smo se vsi smejali njegovi domislici.
Ravnina se je ožila in kmalu smo se vozili v soteskah reke Vrbas. Prispeli smo v Jajce. Najprej smo šli do obeh jezer na Plivi. Pri zgornjem velikem jezeru smo si ogledali znane vodenice, nato pa v samem Jajcu stari grad, od koder je zelo lep razgled po vsem mestu in okolici. Zelo zanimiva je stavba, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ. Sedaj je tu muzej narodne osvoboditve z zelo zanimivimi dokumenti. Nekateri so šli tudi do slapov Plive, ki se pri Jajcu izliva v Vrbas. Seveda je čas počitka prehitro minil, da bi si bolj podrobno ogledali vse zanimivosti. Zanimive so stavbe, v katerih je bival naš vrhovni štab v času zadnje vojne. Morda bo še prilika, da si te zanimivosti kasneje še enkrat ogledamo. Pot smo nadaljevali ob reki Vrbas v Donji Vakuf, nato preko prelaza Komar do Travnika ob reki Lašva. Vso pot smo ogledovali lepo obdelana polja in njive na obeh bregovih reke.

Valodi Stojan
Železar, 20. marec 1975
 

   Železar

 

 20.03.1975

Jlib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.