Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Za trikrat štiri metre višji Triglav

Nedeljski dnevnik - Tina Hižar, Mitja Košir: čeprav je skromnost lepa čednost, se vendar lahko ponosno pohvalimo, da je bil pri ekstremnih triglavskih podvigih eden izmed najaktivnejših prav Nedeljski s Tonetom Fornezzijem - Tofom na čelu.



Prejšnji teden smo najavili celo serijo triglavskih rekordov, zato vas tokrat razveseljujemo z zares zanimivimi in nenavadnimi podvigi. In čeprav je skromnost lepa čednost, se vendar lahko ponosno pohvalimo, da je bil pri ekstremnih triglavskih podvigih eden izmed najaktivnejših prav Nedeljski s
Tonetom Fornezzijem Tofom na čelu.

 

Kot vsi vemo, te je kar naprej vleklo na Triglav.

»Ja, res. Še sedaj me. Moje novinarsko življenje je pravzaprav vseskozi povezano s Triglavom. Moram priznati, da smo včasih, v obdobju samoupravnega socializma, radi s Triglavom, ki je bil že tedaj simbol Slovencev, dražili beograjske oblasti. Triglav jim je šel od nekdaj na živce. Celo neko goro tam doli na jugu so razglasili, da je višja od Triglava. In če se samo spomnim, kakšen vik in krik je zagnala beograjska čaršija ob sloganu Slovenija, moja dežela. In tako sem hote pa tudi nehote postavljal, sam in s kolegi, nekakšne nepisane in predvsem nenavadne triglavske rekorde.«

Za 12 metrov višja najvišja gora

Za kakšne nenavadne triglavske rekorde je šlo? Konkretno!
Z

 

 

»Teh je res cel kup. Predvsem se lahko pobaham, da imava z Lucem še vedno državni višinski rekord. Ko sem bil urednik Antene, smo na Triglav nosili 12 metrov dolgo lestev. Pravzaprav trikrat po štiri metre. Na vrhu Triglava smo jo sestavili, naslonili na Aljažev stolp in z Lucem sva zlezla gor, medtem ko je takrat izjemno popularen ansambel Bele vrane igral himno pa še kaj.«

Kaj pa smučanje z vrha Triglava?
»Enkrat sem pozimi v Kranjski Gori bleknil, da še nihče ni smučal s Triglava. Zraven je bil Franci Mrak, zagotovo eden naših najboljših smučarjev, pravi virtuoz, ki je rekel, da bi bilo to super. Pa smo jo sredi marca udarili na Triglav. Zraven sta bila še takrat zelo znana alpinista Mitja Košir z Jesenic in Janez Brojan iz Mojstrane pa še nekaj spremljevalcev. Sam sem prvi spust posnel za televizijo. Takrat je bila samo nacionalka. Na vrhu je bilo toliko snega, da je samo peterokraka zvezda vrh Aljaževega stolpa molela ven. Čim so se vsi trije spustili z vrha proti grebenu, mi je bilo na smrt žal za to mojo noro idejo. Le neizmerni kopici sreč gre zahvala, da so vsi trije preživeli. Bilo je res noro.«

 
Tudi čistili smo

Ampak to ni bil tvoj edini rahlo nori triglavski rekord?
»So tudi takšni, na katere sem lahko še sedaj ponosen. Bil sem pobudnik prve čistilne akcije Sto smetarjev na Triglavu. Takrat je bil zraven Aljaževega stolpa še en stolp nesnage, konzerv, steklenic, škatel, razpadajočih embalaž. Akcija je potem postala tradicionalna, razširili smo jo še na triglavske poti, v kateri je sodeloval tudi takratni predsednik države Milan Kučan. Z alpinisti iz Mojstrane smo očistili tudi Triglavsko severno steno.«

Če se ne motim, te tudi na Triglavsko severno steno veže rekord.
»Ni ravno rekord, sva se pa z žal pokojnim kolegom, alpinistom, reševalcem in radijskim tehnikom Slavcem Šetino prvič neposredno s Triglavske severne stene javila v program Vala 202. Še danes se spomnim, kako je Slavc z oddajnikom skakal po Zlatorogovih policah in iskal signal. In ko ga je končno našel, sem moral stati pri miru kot kip. Če sem se le malo premaknil, je signal izginil. Javljanje je vseeno uspelo. Slave je bil res velemojster!«

Kaj pa prvi polet z zmajem z vrha Triglava?
»Ne, ne, to je bila Šornova ideja. Jaz sem bil samo zraven. Da je Avi po vseh svojih drznih podvigih še živ, je pravi čudež. Sem se pa prvi z gorskim kolesom primatral na Kredarico. Takrat je Rog izdelal prvo gorsko kolo, zato so me za test poslali na Triglav. Ko sem se pripeljal pred Triglavski dom, je nekemu planincu od začudenja padla steklenica piva iz rok.«

 
Vrh na vrhu

Pa z motorjem si nekaj brenčal okrog Triglava?
»No, ta podvig, če mu lahko tako rečem, bi pa raje zradiral iz svoje triglavske epopeje. Potem ko sva s Tomom Pleterskim leta 1967 s Tomosovima mopedoma uspešno naskočila Grenlandijo, so me v Tomosu imeli kar za nekakšnega testnega voznika. Ko so leto kasneje izdelali prvi moped za kros, smo se dogovorili, da bomo z njim skušali osvojiti Triglav. S kranjskogorskim prijateljem, alpinistom in reševalcem Marjanom Lavtižarjem - Kavčem, sva najprej poizkušala iz Krme, pa ni šlo, potem pa sva po mulateri iz Trente prek Doliča res uspela pribrneti do Morbegne slabih 100 metrov pod vrh Triglava. Če bi danes kdo hotel z motorjem v triglavsko pogorje, bi ga zagotovo ogrizel tudi jaz do kosti, ampak takrat so bili pač drugačni časi, predvsem manj ekološki. Kasneje sem se Triglavu odkupil s številnimi čistilni mi akcijami.«

Tudi Slovenski vrh na slovenskem vrhu je menda zrasel na tvojem zelniku?
»Ja, res je. Takoj po osamosvojitvi, ko so se začeli strankarski prepiri, sem vse prvake povabil v Triglavski dom na Kredarico, da bi se pomenili prav po hribovsko. Dogovor je deloma uspel, ob tedanjem predsedniku predsedstva Milanu Kučanu je prišlo kar nekaj političnih veljakov, tudi Janez Janša. Potem so mojo idejo povzeli v Zavarovalnici Triglav in akcija, srečanje s predsednikom države na najvišji ravni, poteka še danes, vendar so tako Kučana kot mene ob zamenjavi oblasti mirno 'skenslali'. Moram pa omeniti še en podvig, ko smo paraplegiku Jošku Globokarju skupaj z alpinisti iz Mojstrane izpolnili življenjsko željo in ga ponesli na vrh Triglava. S Triglavom je povezan še moj Triatlon jeklenih, pa 100 žensk na Triglavu in še kaj.«

 
Košir o preživelem Pogačniku

Svoj prispevek k triglavskim rekordom nam je poslal tudi naš kolega Mitja Košir, sicer Jeseničan, živeč v Ljubljani, vrhunski alpinist, ki je pol svojega življenja preživel in ga še skuša preživljati v gorah. Besedo ima Mitja...

Šestindvajsetega aprila 1946 (dan pred tradicionalnim Triglavskim smukom) je takrat 27-letni Tone Pogačnik, smučar in smučarski tekač z Jesenic, v megli smučal po Triglavskem ledeniku izpod Kredarice proti robu Triglavske severne stene proti Prevčevemu izstopu iz slovenske smeri. Zaradi slabe vidljivosti je zgrešil smučine prijateljev, ki so tam vijugali pred njim, in zavil v levo, v povsem napačno smer, na rob Triglavske stene nad Kotlom v zatrepu Slovenske grape. Zmoto je Pogačnik spoznal prepozno in se padcu čez steno ni več uspel izogniti. Zgrmel je 96 metrov globoko in obtičal na strmem snežišču v Kotlu. Kljub grozljivemu padcu je ostal nepoškodovan, se zavlekel pod bližnji previs in počakal na reševalce, ki so se lahko hitro odzvali na njegove klice, saj so bili, skupaj z Jožetom Čopom, vodjem reševanja, med udeleženci Triglavskega smuka. Ko so se spustili do ponesrečenega, so ugotovili, da je povsem nepoškodovan, vendar ves prezebel in hudo prestrašen.

Pogačnikov padec čez Triglavsko steno je kot izjemen gorniški dogodek s srečnim koncem v svojo knjigo o podobnih pripetljajih v gorah s pomenljivim naslovom Gora ni hotela uvrstil francoski pisatelj Saint-Loup (imamo jo tudi v slovenskem prevodu, CZ Ljubljana 1951).

Od 31. januarja do 7. februarja 1968 so alpinisti Stane Belak Šrauf, Aleš Kunaver in Tone Sazonov v izjemno zahtevnih razmerah, saj je zadnjih pet dni njihovega vzpona neprestano snežilo, kot prvi pozimi preplezali znameniti Čopov steber v Triglavski severni steni. Njihov vzpon je bil eno prvih velikih dejanj, vgrajenih v temelj kasnejšega velikega slovenskega vzpona v sam vrh svetovnega alpinizma.

Ta vzpon ni pomemben le zaradi velike alpinistične vrednosti, ampak zaradi dejstva, da so alpinisti po osmih dneh garanja v steni sami skozi globoke snežne zamete in med trganjem plazov sestopili v dolino, kajti reševalci, ki so se sicer prebili do Velega polja, jim v danih razmerah nikakor niso mogli priskočiti na pomoč.

Dvanajstega maja 1973 so se kot prvi z vrha Triglava na smučeh spustili Janez Brojan, Mitja Košir in Franci Mrak.

Tina Hižar, Mitja Košir

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Za trikrat štiri metre višji Triglav"

Filip Vidmar,

"... sva najprej poizkušala iz Krme, pa ni šlo, potem pa sva po mulateri iz Trente prek Doliča res uspela pribrneti do Morbegne slabih 100 metrov pod vrh Triglava ... "

Moped očitno ni bil opremljen z višinomerom - Morbegna je takole na pamet dobrih 300 m pod vrhom Triglava. Pripominjam pa to bolj zato, da nova stran ne bo tako samevala.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.