Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Žalni sestanek bratov z obeh strani Karavank

Jutro (1932): 14. avgusta se je na Zelenici ponesrečil tajnik in ustanovitelj Društva slovenskih diletantov v Borovljah g. Peter Krajnar star komaj 28 let.

Tržič, 14. septembra 1932
Čez dva dni ga je našel njegov oče Janez, puškar v Borovljah, in njegovi prijatelji na plazu pod »Pridigo«. Mrtvega so prenesli v Borovlje k večnemu počitku. Sodna komisija je dognala, da je imel zlomljeno hrbtenico in da je po padcu živel kvečjemu še kako minuto. Na mestu, nesreče so našli vse njegovi stvari, najzadnje še uro in pa rožni venec, ki ga je bil dobil od matere. Njegovi rojaki so takoj sklenili, da mu na mestu nesreče vzidajo spominsko ploščo in so naprosili tržiško podružnico SPD, da prevzame aranžma te žalne prireditve. Podružnica se je obrnila na vse činitelje in dobila v najkrajšem času potrebna dovoljenja tako od g. barona Borna pri Sv. Ani, čigar je svet, in od sreskega načelstva. S par časopisnimi vestmi je opozorila javnost na to slavnost in uspeh ni izostal.

V nedeljo so se sešli tržiški gostje in društveni odposlanci iz Borovelj pri cestarju pri Sv. Ani. Kratek in prisrčen je bil pozdrav in že se je vil sprevod proti Zelenici, noseč na čelu državno trobojko z žalnim trakom. V sprevodu sta bili tudi potrti oče in sestra pokojnega Petra. Deset uniformiranih gasilcev iz Tržiča in od Sv. Ane je neslo krasen venec svežih rož. Drugi oddelek Boroveljčanov je šel naravnost na Zelenico in je med tem vzidal ploščo na severni strani Pridige. Ob pol enajstih je prišel še tržiški kaplan gospod Zakrajšek. Razvrstili so se udeleženci, blizu 300 po številu, zopet v sprevod in odšli na kraj nesreče.

Plošča je vzidana na visoko skalo na jako vidnem mestu. Ko je g. Zakrajšek odmolil pogrebne molitve, je zapel pevski zbor Bralnega društva pod vodstvom ravnatelja g. Lajovica Prelovčevo »Zadnje slovo«, nakar je spregovoril v imenu osrednjega odbora SPD in tržiške podružnice načelnik p. Lajovic. Poudaril je težko izgubo, ki je zadela naše brate v Borovljah s smrtjo najidealnejšega mladeniča, ki se ni nikdar in nikoli strašil priznavati se k slovenski besedi, kateri je želel pridobiti vse pravice. Planinci in vsi Slovenci ga bomo ohranili v trajnem spominu. Njegov duh, ki plava nad Zelenico, naj druži vse Slovence v delu za narodov napredek. V trajen spomin na Petra Krajnarja naj se imenuje dosedaj brezimeni plaz »Krajnarjev plaz«. Ob koncu se je govornik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izredno lepemu slavju in pozval navzoče, da zakličejo spominu pokojnega Petra Krajnarja trikrat »Slava«! Nato je zapel pevski zbor večno lepo »Gozdič je že zelen ...« V imenu gasilcev se je od pokojnika, ki je bil prvi plezalec v boroveljskem društvu, poslovil načelnik tržiške gasilske župe g. Karol Bocak, ki je o vznešenih besedah pokazal na izredne vrline pokojnega Petra, kažoč ga vsem drugim za vzgled.
Gasilci prevzemo v svoje varstvo njegovo spominsko ploščo in jo bodo budno čuvali.

V imanu Društva slovenskih diletantov v Borovljah je spregovoril predsednik Vertič, puškar iz Borovelj. Njegov govor je legel vsem globoko v srce, nobeno oko ni ostalo suho. Povedal je, s kako elementarno silo je zagrabil pokojnik za narodno delo in kako se ni strašil nikdar pokazati, da je Slovenec. Z njegovo smrtjo je izgubilo društvo svojega najdelavnejšega člana, tajnika, igralca in pevca; vrzel, ki je nastala za njim, se ne bo spopolnila. V zadnje slovo je pozival društveni pevski zbor, da mu zapoje njegovo najljubšo pesem »Nmav čez izaro ...«
In so se razlili po globeli nad Pridigo čudovito lepi glasovi najlepše slovenske narodne pesmice. Slišal sem jo že neštetokrat, toda tako lepo in prisrčno še nikoli. In če je med govori ostalo še kako oko suho, potem se je orosilo ob tožnih glasovih koroške popevke. Bilo je nad vse ganljivo slovo od našega Petra.

Po žalni slovesnosti so se zbrali vsi udeleženci zopet pri Smučarski koči na Zelenici, posedli po travi, se pomešali med seboj in kmalu se je začela vrstiti pesmica za pesmijo in bratska srca so se poživela in napila novih moči za bodočnost. Vsi pevci so k sklepu zapeli še »Lepo našo domovino«, »Slovenec sem« in »Jadransko morje«. Bil je izredno lep dan, dan pravega bratstva med Slovenci tostran in onstran Karavank, ki bo ostal vsem udeležencem trajno v spominu, kakor ne bo nikdar nihče pozabil kratkih besedi očeta Krajnarja: »Vsem skupaj se najlepše zahvalim in Vam rečem, Jugoslovani ste srčno dobri ljudje!«

A.L.
Jutro, 15. september 1932
 

dLib.si


Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.