Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zasnežena jesen na Veliki planini - poezija narave

Silvo Baznik: Jutranji telefonski klic me je našel pripravljenega za poznojesenski potep na zasneženo planino.

Čez slabo uro se s hčerjo vsedeva v avtomobil in odpeljeva do Kranjskega Raka, kjer parkirava, se preobujeva, oprtava nahrbtnike in stopiva v objemu vetra, ki topi koprenasto oblačnost na nebu, na zasneženo cesto. Cesta je mestoma poledenela, a to ne ustavlja kopice voznikov, da ne bi svojega jeklenega konjička popeljali do parkirišča na Rakovih ravneh, nekateri pa še dalje. Midva previdno stopava naprej, se vzpneva pod Sončna griča, kjer natakneva gamaše in pričneva vzpon mimo bajt v gozd. Seveda ne gre brez navdušenja nad snegom in pogledi na Veliki Rogatec, Lepenatko in Kranjsko reber. Srečujeva pohodnike, ki se že vračajo s planine, medtem ko midva stopava na Gojško planino.

Naredila bova krožno turo in zato nadaljujeva po planini proti njenemu vrhu. Snega je tu še precej, nekaj zbitega, malce skorje in nekaj pršiča. Stopava po gazi predhodnika, a ko stopiva malce po svoje, naju sprva obdrži na površju, nato pa, kot pričakovano, popusti. Prava zimska idila, ki se ji rade volje prepustiva in se malce zadihava na vzponu do vrha, kjer naju pričakata klopci. Sva na Bukovniku, kjer je eden najlepših razgledov na visoke gore Kamniških Alp, Veliki stan, Gojško planino pod nama in na čudovito hribovje z meglicami v dolinah. Enkratno. To je potrebno doživeti, zato pohitite in sledite najinim sledem v snegu.

Piha in se je potrebno toplo obleči. Prisluhneva žametni simfoniji vetra, ki jo ustvarja v sozvočju z odprtimi kovinskimi stebri pašne ograje. To je odprti koncert narave. Privoščiva si okrepčilo v vetru, nato stopiva na lepo zasneženo pobočje hriba in vriskajoče po pršiču se spustiva v dolinico. Nadaljujeva levo po gazi iz planine Dovja raven proti Velikemu stanu. Kmalu se vzpenjava na rob, kjer se prikažejo prve bajte in nad njimi kapelica Marije Snežne. Vstopiva skozi vrata ograde okoli kapelice, pozdraviva pohodnici, ki sta prispeli pred nama in odloživa nahrbtnika. Lepo je na Veliki planini. Čas je za novi odmor in fotografiranje. Nebo je medtem prekrila koprena in sonce le sramežljivo pošilja nekaj svojih toplih žarkov na planino. Ker veter ne pojenja, gresta nahrbtnika zopet na najina hrbta in čas je za odhod.

Planina ima malo snega, večino je veter odnesel neznano kam, a pot na Malo planino je lepo poteptana in zasnežena. Poleg pohodnikov srečava kolesarja, ki premaguje vzpon po golem robu ob poti. Stopiva pod Poljanski rob, ozreva se na Domžalski dom na Mali planini in nadaljujeva sprehod po planini.

Stopiva okoli vrtač do planšarskih bajt pod Jarškim domom. Napajališče je pomrzjeno. Nek pohodnik zadrsa, midva ne greva na led. Stopiva na vzhodni rob planine.

Srečujeva številne pohodnike. S pogledom sva že na Gojški planini, le nekaj sto korakov je potrebnih, da stopava navzdol po škripajočem snegu. Še zadnič danes se ozreva na Bukovec in nadaljujeva navzdol po kolovozu pod Gradiška griča do Marjaninih njiv in na cesto nad njivami.

Fotografiram in nato stopiva naprej do Rakovih ravni. Tokrat greva v gozd po dobro shojenem kolovozu, kjer srečava znance in nekaj trenutkov posvetimo klepetu in dobrim mislim. Skozi gozd prideva na grič nad Kranjskim rakom. Še spust in sva pri avtu. Odloživa nahrbtnika, se preobujeva in odpeljeva proti domu.

Čudoviti sprehod po planinah je za nama. Ostal je ovekovečen na zapisu spominske kartice fotoaparata in bo pričal o zasneženi jeseni na Veliki planini.
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.