Razgledi - Borut Peršolja: Pred tednom dni (3. 8. 2016) so v zavetju noči v Okrepčevalnici Zeleni rob (1603 m, Velika planina, Kamniško-Savinjske Alpe),
... ki jo upravlja družba Velika planina, d.o.o. (ta pa je v 100-odstotni lasti Občine Kamnik), praznili greznico čez javni oskrbovalni kolovoz v tujo vrtačo pod lastno okrepčevalnico.
Nečastni dogodek, ki je na Veliki planini prej pravilo kot izjema, si zasluži pozornost širše javnosti, saj je ta zasuta z medijskimi poročili, ki Veliko planino (v širšem smislu) opisujejo kot »pastirsko romantiko med kravjaki in cvetočimi skalnjaki«.
Žal ima Velika planina številne obraze, nekateri med njimi imajo tudi imena in priimke.
* * *
Kraški značaj Velike planine
Velika planina je obsežna in razgibana sredogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah. Za kraški značaj je poleg površja značilno predvsem očem nevidno podzemno pretakanje kraške vode. Sledenje voda na Veliki planini je pokazalo, da se večji del Velike in Male planine odmaka v izvir Lučnice v Podvolovljeku. Območje Šimnovca se odteka proti Kamniški Bistrici; obarvana voda se je pokazala v zajetju Kraljev hrib. Območje južneje se steka v Konjsko in proti Črni. Barvanje je bilo opravljeno v Breznu v Jerohi, pri požiralniku na Mali planini in v greznici hotela Šimnovec (Novak, 1993).
Izsledene vode z Velike planine. (Kovačič G., Ravbar N. 2005: Kartiranje onesnaževalcev kraške podtalnice na Veliki planini.)
Na Veliki Planini (še) ni obsežnejše stalne poselitve, vendar so kraški izviri v njenem vznožju ogroženi zaradi športnih, turističnih in živinorejskih dejavnosti na površju planote. Zaščitna plast prsti in vegetacije je zelo tanka, v pokrovu je tudi malo nesprijetih sedimentov in nekraških kamnin. Tako onesnaževala ob prenikanju nimajo nobenega naravnega filtra, da bi se kemično, biološko in fizikalno očistila.
Prevladujejo točkovni potencialni in dejanski onesnaževalci podzemne vode. Za kakovost kraške podtalnice so največja nevarnost greznice, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje. Potencialno nevarna so tudi odprta gnojišča, saj izcedne vode neprečiščene odtekajo v notranjost kraškega vodonosnika.
Gorništva, še zlasti pa pohodništva, si danes brez koč, kakršna je tudi Okrepčevalnica Zeleni rob, žal ne znamo več predstavljati. Jakob Aljaž si kot začetnik kočnega onesnaževanja slovenskih gora verjetno ni niti predstavljal, da bodo šle koče lahko kdaj komu tudi na živce. V zadnjih desetletjih postajajo – zlasti planinske koče – s premišljenimi ukrepi sestavni del občutljivega gorskega sveta. Z zmanjševanjem odpadkov, s čiščenjem odpadnih vod, preprečevanjem hrupa in prilagojeno energetsko oskrbo se prilagajajo nosilnim in samočistilnim sposobnostim gorske narave.
Zgledi vlečejo. Mar res?
Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je del Velikoplaninske planote že od leta 1953. Lastnik planinske koče in pripadajočega zemljišča je Planinsko društvo Domžale. Domžalski dom ima status planinske koče in je vpisan na seznam Planinske zveze Slovenije. Pravimo, da »čeprav stoji na Mali je dovolj velik za vaše udobno bivanje, radoživost in tišino«.
Z različno trajnostno naravnano ponudbo ne zanemarja številnih enodnevnih obiskovalcev. Med izvajanjem gorniške dejavnosti daje obiskovalcem ne glede na članstvo v planinski organizaciji skromno, a udobno zavetje, oskrbo z osnovno hrano in pijačo in v primeru gorske nesreče posredovanje obvestila, saj je v domu obveščevalna točka gorske reševalne službe. V Domžalskem domu so mogoča kakovostna gorniška usposabljanja, tabori, zimovanja in šole v naravi.
Gradbeni odbor, ki je leta 2011 vodil obsežno prenovo Domžalskega doma, se je med petimi sklopi (Fasada in toplotna izolacija glavnega dela; Izgradnja male biološke čistilne naprave in rekonstrukcija zunanje fekalne kanalizacije; Rekonstrukcija vodovodnega sistema; Prenova sanitarij in hodnika v pritličju; Prenova sob in izgradnja sanitarij nadstropju) odločil tudi za izgradnjo male biološke čistilne naprave.
Deli čistilne naprave Domžalskega doma. (Fotografija: Janko Vodlan)
Po temeljitem tuhtanju smo izbrali čistilno napravo Gastronomie KLÄROFIX proizvajalca UTP Umwelttechnik zmogljivosti 12–16 PE. Med razlogi za izbiro so pretehtali: vgradnja betonskih rezervoarjev s 30-letno garancijo, sistem vpihovanja zraka brez črpalk, SBR-tehnologija čiščenja, prilagoditev sistema za objekte z zelo spremenljivim dotokom odpadne vode, ekonomična poraba električne energije, 10-letna garancija za tehnologijo ob sklenitvi pogodbe o vzdrževanju, reference na podobnih objektih ter ugodno razmerje med ceno in kakovostjo.
Še prej pa je bilo treba razrešiti zlasti naravovarstveno dilemo: se to ob več deset tisoč evrov vredni investiciji sploh splača, upoštevaje, da so ob delujočih pastirskih bajtah odprta gnojišča, da ima več kot sto počitniških koč greznice, ki se redko praznijo (na ustrezen način!), in da smo obstoječe triprekatne greznice že prej redno praznili, vsebino pa v cisternah vozili v čistilno napravo v dolino?
Odgovor je bil za člane društva, ki ima kot svoje poslanstvo napisano "Planinsko društvo Domžale je društvo po meri gora. Združujemo članice in člane, ki iščejo lepoto gora, se zavedajo odgovornosti do njih in jim namenjajo zvestobo.", popolnoma jasen!
Cilj! (Fotografija: Borut Peršolja)
Samoomejevanje, šele nato zakonodaja
Konec lanskega leta (= 2015) je začela veljati dopolnjena vladna uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, po kateri morajo na primer (civilnodružbene) planinske koče zgraditi ustrezne čistilne naprave do konca leta 2021. To bo šest let kasneje, kot za čistilne naprave v občutljivih okoljih določajo evropski predpisi, in petindvajset let kasneje, kot je prva slovenska planinska koča dobila čistilno napravo!
Za manjše koče – mednje sodi tudi Okrepčevalnica Zeleni rob – z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot uredba predvideva čistilno napravo, ki je sestavljena iz pretočne greznice in predizdelane enote za nadaljnje čiščenje (ali filtrirne naprave/sistema za infiltracijo v tla).
Noben izgovor več ne pomaga, stanje bo treba čim prej sanirati.
Zeleno. Zeleni rob? (Fotografija: Borut Peršolja)
Leon Keder, direktor družbe Velika planina, d.o.o., je na moje vprašanje, ali lahko potrdi praznjenje greznice, odgovoril: »Na podlagi obstoječih informacij sem preveril očitke, vendar nisem mogel potrditi, da so greznico čistili zaposleni v družbi Velika planina, d.o.o. Naj povem, da greznico čistimo preko Komunalnega podjetja Kamnik, ki nam tudi izda račun. Zadnje praznjenje greznice z njihove strani je bilo izvedeno pred kakih tednom. Greznico pa čistimo 1–2 x letno.«
Direktor je glede Okrepčevalnice Zeleni rob pred kratkim zapisal, da »se trudimo, da bi bila gostinska storitev čim boljša«. Bomo dočakali tudi direktorjevo obljubo, da bo delovanje okrepčevalnice in celotne družbe Velika planina trajnostno zgledno? In da je bilo tokratno nočno početje zadnje v zgodovini zaklada narave, ki mu je zaupano v varstvo?
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.