Janez Pikon: Prisotni so domala vsi evropski narodi: Norvežani, Francozi, Nemci, Čehoslovaki, Jugoslovani, Poljaki in Romuni. 
Bohinj leži v prekrasni dolini obkroženi z vrhovi Julijskih Alp, katerih zasnežena pobočja dajejo pozimi edinstven čar in privabljajo množice smučarjev, poleti pa je izhodišče za številne planinske poti in plezalne ture. Bohinj je postal eden izmed uglednih zimsko športnih središč srednje Evrope, zaradi ugodnih snežnih razmer in lepih smuških terenov. Kraj je postal prava zibelka zimskega športa zgornje Gorenjske. Veličastni Bohinj je v letu 1931 okrašen z zastavami iz evropskih držav pričakal in pozdravil številne športnike, ki so sodelovali na tekmovališčih v Bohinju. Leta 1931 se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz krajev po Kranjskem in tujine. Prvi se je spustil po naletu inž. Hanssen. Zavlada popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh, ob doskočišču je bilo tako veselo, kot pozneje pod skakalnico ob vasi Polje nikdar več.
Zimski šport v Bohinju, smučarski teki in smučarski skoki so veljali za glavno razvedrilo mladih, zato ni nič čudnega, da se je skoraj vsa bohinjska mladina navdušila za smučanje. Takoj po ustanovitvi se je klub imenoval Smuški klub Bohinj, dne 26. decembra 1930 je klub organiziral odmevno Smuško akademijo v dvorani Prosvetnega doma (danes ŠPAR, trgovina Lipa).
Na prizorišču zimske Olimpijade
Dne 20. do 24. februarja 1931 so pod najvišjim pokroviteljstvom Kralja Aleksandra potekale 1. mednarodne zimsko športne tekme (Zimska olimpijada v Bohinju). Častna pokrovitelja sta bila župan Mavrič in kapetan Maksimovič. S tekmovališča je v eter prenašal ljubljanski radio.
Tako je sedaj Bohinj pozorišče velikih mednarodnih borb na zimsko - sportnem polju. Velike zimsko sportne prireditve, ki so bile lansko leto odpovedane, oziroma preložene na letos, se pravkar vršijo v Bohinju. Da se te tekme vobče vrše pri nas, je zasluga našega »Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza,« ki se je že dolgo vrsto let prizadeval, da se izmerijo tozadevne mednarodne moči enkrat na naših tleh. In za to je bil določen naš slikoviti Bohinj, iz katerega prinašamo več fotografičnih posnetkov, zlasti one terene, po katerih bo tekla tekmovalna proga. Pri izbiri kraja je JZSS zelo preudarno razmotrival, ko je za to določil Bohinj. Kajti obseg takih prireditev zahteva najobsežnejše in najprimernejše terene, ako se hoče na primer tekmovalno progo tako po tehnični, kakor tudi »estetični« strani kolikor mogoče vzorno in zadovoljivo izvesti.
Pa kakor že rečeno: Na prizorišču zimske olimpijade v Bohinju je to lahka stvar. Obširne brezdrevesne poljane, dobrave in senožeti, v pravem razmerju menjajoči se terenski vzponi, ravnice in padci, slikovita alpska pokrajina - vsega tega nudi Bohinj v izobilju. Pri ugodnih snežnih razmerah težko tekmuje z njim še kak drug kraj. Pa tudi po drugi strani se je Bohinj na te prireditve pripravil. Omeniti je treba veliko Hanssenovo skakalnico, najboljšo v naši državi, ki so jo podjetni Bohinjci zgradili. Na njej so omogočeni skoki nad 50 m v daljavo. Ravno danes se to tekmovanje vrši.
Z navedenimi prireditvami, ki imajo izrazit mednarodni značaj, je pa v splošnem storjen velik korak navzgor. Da je to za našo domovino velike koristi, je jasno, kakor je jasno, da leži velik del našega narodnega gospodarskega napredka, v pospeševanju tujskega prometa. Udeleženci najrazličnejših narodov in držav imajo pa tudi priliko na lastne oči prepričati se, da prebiva tod kultura in po napredku stremeč narod. Le-ta danes navdušeno pozdravlja svoje odlične goste!
Vir: Slovenec, 01.02.1931, prof. Janko Ravnik
Janez Pikon