Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zmuttski greben na Matterhornu

Življenje in svet (1932): Listi so nedavno obširno poročali o katastrofi treh mladih turistov, ki so v strašnem, neprostovoljnem skoku z Zmuttskega grebena obležali zdrobljeni na Tieffmatskem ledniku.

Mladeniči so bili pozabili na vso previdnost, odpovedali so se bili vsakemu vodniku in to na turi, ki je v vsakem času ena najnapornejših, posebno nevarna pa letos, ko je bilo tako malo ugodnih vremenskih prilik za takšne poti.

Padec se je izvršil po vsej priliki na točki med 3900 in 4000 m višine v bližini »Zmuttskega zoba«, kjer se končuje snežni greben, ki ga uporabljajo za začetek dviga in ki je prav dobro viden na naši sliki.
Tieffmatski lednik, eden najbolj grozotnih v Alpah, kamor sonce posije komaj za nekoliko ur na dan in to le v lepem vremenu, leži okrog 1000 m nižje. Steno, ob kateri so se odbijali in razbijali v svojem strahotnem padcu, reže širok kuloar, ki končuje v Tieffmattskem tedniku in dosega zgoraj skoraj točko 3900 m. Ta kuloar nosi ime pogumnega Angleža Penhalla, ki ga je 3. septembra 1879 prvič preplezal, da je dosegel potem matterhornski vrh po severozahodnem grebenu.

To je bila silno nevarna pot zaradi neprestanega padanja kamnov in le malokdo se je še pozneje upal nanjo. Pred več kot 40 leti sta jo zaman skušala premagati dva avstrijska turista. Ko sta se morala po sili odločiti za povratek, se je nanju zrušil plaz in ju je potegnil na lednik, kjer sta po padcu kakšnih 150 m obležala hudo ranjena. Eden je imel še toliko energije v sebi, da se je s polomljenimi rokami in nogami splazil do zavetišča Stockje, ki ga je 1889 odnesel plaz. Tu ni našel žive duše in se je plazil s skrajnim naporom sil do Staffelalpe, odkoder so pozvali reševalno ekspedicijo iz Zermatta. Ta je prenesla tudi njegovega tovariša v dolino, kjer je ostavil bolnišnico šele po dolgih mesecih.

Tistega dne, ko je Penhall z dvema vodnikoma izvršil svoj znameniti podvig, je dosegel po severozahodnem grebenu, ki se danes imenuje splošno Zmuttski greben, vrh Matterhoma tudi njegov slavni rojak Mummery. Iz svojega bivaka v grebenskem skalovju je dosegel cilj v desetih urah, kar je razmeroma kratka doba za takšno »premiero«. Treba je pripomniti, da ga je spremljal slavni vodnik Aleksander Burgener, ki se ga v tistih krajih še danes spominjajo. S tem vodnikom je Mummery naslednje leto premagal tudi Levji vrh, kakšen kilometer južno od spodnjega konca Penhallovega kuloarja. Takrat sta oba moža le po čudežu ušla smrti. Na prvenstveni turi pa sta ju spremljala še dva izvrstna vodnika, Jean Petrus in Anton Geantinetta.

Žalostna usoda je čakala večino teh mož, ki so tega dne premagali usodno goro. Penhall se je osem let pozneje ubil na Wetterhornu, vodnika Imsenga, ki ga je spremljal na poti po njegovem kouloarju, je usmrtil zloglasni Marinellijev kuloar na Monte Rosi, Petrus je izgubil življenje na Mont Blancu, Mummery sam je izginil 24. avgusta 1896 na Nanga-Parbatu v Himalaji in nikoli več niso našli ne njegovega trupla, ne trupel obeh kašmirskih vodnikov, ki sta ga spremljala na tej veličastni poslednji poti. Nekoliko let sem in to v ugodnih vremenskih prilikah se planinarji zelo radi poslužujejo Zmuttskega grebena, ker so tu bolj varni pred neprestano padajočimi kamni, ki ogrožajo običajno pot. Zmuttski greben je sicer dovolj nevaren, kakor nam dokazuje baš letošnji pripetljaj pa vendar je še razmeroma udoben, če ga hočemo primerjati s smerjo preko Furggskega grebena ali preko Penhallovega kuloarja ali preko severne stene, ki sta jo lansko poletje premagala brata Schmidt (eden med njima je med tem, kakor znamo, postal žrtev svoje ljubezni do planin). Končno naj še omenimo, da se je Zmuttska premiera izvršila 14 let po slavnih podvigih Angleža Whymperja, ki je dosegel vrh 14. julija 1865, tri dni pred Italijanom Carrelom.

Življenje in svet, 25. september 1932
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.