Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Žrtve naših planin

Jutro (1934): Tragična smrt učiteljiščnika Milana Koširja pod Špikom — Trije ponesrečeni turisti v Kamniških planinah in na Ratitovcu

Ljubljana, 23. julija
Ljubezen do veličastnih planin je včeraj spet zahtevala žrtve. V ljubljanski bolnišnici leži nevarno poškodovani 19-letni dimnikarski pomočnik Anton Zidar, ki se je kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, ponesrečil na Ratitovcu. Nezavestnega mladeniča je reševalni avto že včeraj opoldne pripeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Anton Zidar hude notranje poškodbe in tudi pretres možgan.
Poleg nesrečnega Zidarja sta se v Kamniških planinah ponesrečila dva druga mlada turista, velika prijatelja planin, pod Špikom pa je po usodnem naključju storil smrt učiteljišnik Milan Košir, doma iz Loga pri Kranjski gori.

Nesreči v Kamniških planinah
Kamnik, 23. julija
Ponedeljsko »Jutro« je že beležilo obe nesreči v Kamniških planinah, pri katerih sta se ponesrečila dva planinca, vendar pa ne tako hudo, kakor se je sprva domnevalo. Pod Grintovcem je v nenadno nastopivši megli izgrešil pot 23-letni delavec Franc Gorenjc iz Most pri Ljubljani. Zašel je okrog 11. dopoldne na neko strmino, kjer mu je izpodrsnilo, da je zdrknil po precej strmem bregu in se pri tem nekajkrat močno udaril. Dobil je znatne poškodbe po hrbtu, po glavi in po rokah ter je obležal baš na poti, katero je bil zgrešil. K sreči je kmalu prišla nasproti gruča turistov, ki je našla ponesrečenega tovariša in ga prenesla v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Kamniški Skalaš g. Biško je organiziral ekspedicijo in se s požrtvovalnima reševalcema Tonetom in Alojzem Erjavškom podal na Kokrško sedlo, od koder so prenesli ponesrečenca v Kamniško Bistrico. Na telefonično sporočilo je tajnik kamniške podružnice SPD g. Koželj odhitel s Kregarjevim avtomobilom v Bistrico.
Popoldne okrog 3. pa je v dolini Kamniške Bele pod Konjem doletela skoraj enaka usoda kamniškega športnika g. Iva Kumra. Pri plezanju po prav nič nevarni steni se je nad njim sprožila skala in ga izpodnesla. G. Kumer se je zvalil po steni 20 m v globino, kjer je padel preko nizkega pomola in se nato valil po grušču še kakih 10 m, dokler se mu ni posrečilo, da se je ustavil. Pri padcu si je zlomil levo roko v zapestju in se hudo pobil po glavi. Prišel je še sam do Kopiš, kjer mu je nudil prvo pomoč neki ljubljanski zdravnik, potem pa so ga z vozom prepeljali do Stahovice in dalje s Kregarjevim avtomobilom v Kamnik in v ljubljansko bolnišnico. Avtomobil, ki je šel po prvega ponesrečenca v Bistrico, je nekdo zavrnil, čes, da ima ponesrečenec zlomljeno hrbtenico in da mora priti ponj reševalni avto. V Kamniku je ta vest povzročila veliko zmedo, ker niso mogli dobiti reševalnega avtomobila iz Ljubljane, naposled pa so ga dobili od uprave smodnišnice. Med tem pa so vnovič poslali iz Bistrice po avto, ki je ponesrečenca naložil in ob 21. pripeljal v Kamnik.
Oba ponesrečenca bosta v bolnišnici gotovo kmalu okrevala in je upanje, da poškodbe ne bodo imele nobenih hudih posledic.

Smrt Milana Koširja
Gozd-Martuljek, 23. julija
Družbi turistov, ki so plezali včeraj zjutraj pod Špikom na desni na takozvani Rušici pod »Ferdamanimi policami«, se je pridružil 20letni učiteljiščnik Milan Košir iz Loga pri Kranjski gori. Pozneje se je ločil od skupine in vzel svojo smer.
Okrog pol 11. pa so turisti začuli pretresljiv krik in videli so, kako je Košir strmoglavil v prepad, približno 20 m globoko in se potem še kotalil kakih 50 m. Vsi so hiteli na pomoč, med prvimi pa je bil znani ljubljanski alpinist jurist Jože Lipovec. Vsaka pomoč je pa bila zaman, kajti nesrečni Milan je padel na glavo in si razbil lobanjo, zlomljeni in razbiti pa je imel tudi obe roki. Lipovec ga je s pomočjo tovarišev odnesel v dolino kamor so prispeli okrog 17. Milana Koširja so položili na mrtvaški oder v njegovi domači hiši v Logu, mali vasi med Kranjsko goro in Gozdom.

Milan Košir je dovršil tretji letnik državnega učiteljišča v Ljubljani, bil je vzor dijaka, izredno marljiv in resen. Za njim žalujejo oče, pet sester in brat. In tudi vse ki so ga poznali, je vest o njegovi tragični smrti silno potrla. K večnemu počitku bodo Milana Koširja položili jutri ob 16. na domačem pokopališču. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani je o smrti vzornega dijaka obvestilo profesorski zbor in dijaštvo. Šolska maša zadušnica za vestnim in dobrim dijakom bo v začetku prihodnjega šolskega leta.

Jutro, 24. julij 1934


Očividec o smrtnem padcu Koširja
O tragični smrtni učiteljiščnika Milana Koširja, ki so ga v torek pokopali v Kranjski gori, smo prejeli od očividca nesreče g. Antona Zupana iz Loga naslednje točne podrobnosti: S prijateljem Milanom sva se bila dogovorila, da se v nedeljo zjutraj ob 5. odpraviva na Rušico, ker pa je bilo vreme neugodno, sva nastopila pot šele ob 7. zjutraj. Skozi Martuljek sva šla popolnoma sama. Pod Rušico sva dohitela dva poznana fanta iz Gozda; drugih turistov, kakor je to omenjalo prvo poročilo v novinah, nisva videla ne slišala. Ob vstopu v steno sta se omenjena dva Gozdana ločila od naju na desno stran Rušice. Z Milanom sva nadaljevala plezanje po severni steni. Približno na sredi stene sem – oddaljen poldrugi meter – videl, da se je Milanu odtrgala skala in je strmoglavil v globino svojih dvajset metrov. Od tam je drčal še kakih 100 m in se nato ustavil spodaj v rušju.
Preplašen sem se podvizal do njega, da mu pomagam. Ali na žalost, bilo je prepozno. Milan ni dal nobenega znaka življenja več, lobanjo je imel razbito in desnico zlomljeno … Usodni padec sta bila videla tudi omenjena dva Gozdana, ki sta mi nato prišla na pomoč. In medtem ko sem jaz čuval mrtvega prijatelja, sta se onadva podala hitro v Gozd po reševalno odpravo. V Martuljku sta naletela na štiri ljubljanske turiste in jim sporočila žalostno novico. In vsa družba je prišla ob 14. na kraj nesreče in so skupno z domačimi reševalci pomagali prenesti truplo v Log na Milanov dom.

Jutro, 28. julij 1934

 

24.07.1934


dLib.si


France Malešič (2005)
Spomin in opomin gora, 148:
7/1934
V nedeljo, 22. julija 1934 ob 11. uri, se je 19-letni Milan Košir, dijak tretjega letnika učiteljišča iz Loga pri Kranjski Gori, smrtno ponesrečil pri nabiranju planik v južni? severni steni Rušice (2074 m, Julijske Alpe, Atlas 53 A 1).
S prijateljem sta plezala nenavezana. Na sredini stene se mu je odkrušila skala in je padel 20 metrov globoko v prepad in še 40 metrov po strmini. Prebil si je lobanjo, polomil ude in takoj podlegel. Dva očividca, planinca, ki sta plezala v bližini, sta šla po pomoč v Martuljek. Reševali so štirje ljubljanski in domači reševalci.
(Slovenec 24. 7. 1934 čl., s plezalci naj bi šel v Frdamane police, plezali pa naj bi vsak zase; PV 1934, 248 om.; Župančič, arhiv; Pregled reg.; Svet 10 om.; Mazi 547, pod Frdamanimi policami; Praček, Kronika om. pod Frdamanimi policami; PV 1978, 73 om.; Dušan Vodeb: plošča z datumom 21. 7.; Černe 47; SP Mali Tamar;

1 komentarjev na članku "Žrtve naših planin"

Boris Štupar,

Zapis iz Jutra 28. julij 1934 je pripravil France Malešič, ki je poslal tudi fotografiji in SiOG ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.