Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Aljaževa pot od doma do doma

Janez Kocjan – JanKo, spominska gorniška pot od doma Jakoba Aljaža v Zavrhu do Aljaževega doma v Vratih. Vodnik in dnevnik s poti. Popravljen ponatis.

Aljaževa pot od doma do doma

Janez KocjanJanko, spominska gorniška pot od doma Jakoba Aljaža v Zavrhu do Aljaževega doma v Vratih. Vodnik in dnevnik s poti. Popravljen ponatis. Medvode, Gorniški klub Jakob Aljaž, 2007. 144 strani

Poleg Slovenske planinske poti, prve vezne poti ne le pri nas, pač pa prve take poti v Srednji Evropi nasploh, na desetine planinskih in romarskih poti v Sloveniji ter dela obeh evropskih pešpoti E-6 in E-7, ki vodita tudi prek našega ozemlja, ter najdaljše planinske poti pri nas, Poti kurirjev in vezistov NOV, imamo od leta 1998 tudi »Aljaževo pot od doma do doma«. Posvečena je spominu na življenje in delo Jakoba Aljaža, dovškega župnika in velikega ljubitelja Julijskih Alp. Ta vezna gorniško-planinska pot vodi od Aljaževe rojstne hiše v Zavrhu, kjer je vsako leto 4. julija, na dan Aljaževega rojstnega dne in praznika občine Medvode svečana akademija. Od tod poteka pot prvo na Šmarno goro, nato pa je speljana pretežno po ravninskem delu Gorenjske skozi pomembna naselja: Smlednik, Hraše, Voklo, Srednja vas, Tržič, Dobrava (kjer je pokopana Aljaževa mama), Brezje in Dovje (kjer je Aljažev grob in muzej v župnišču). Vmes se povzpnemo na šest vrhov: Storžič (2132 m), Begunjščico – Veliki vrh (2063 m), Stol (2236 m), Veliko Golico (1835 m), Dovško Babo (1891 m) in Triglav (2864 m). Spotoma obiščemo še osem planinskih koč: Dom na Kališču (1534 m), Kočo na Kriški gori (1471 m), Dom na Zelenici (1536 m), Prešernovo kočo na Malem Stolu (2174 m), Kočo na Golici (1582 m), Dom Valentina Staniča (2332 m), Triglavski dom na Kredarici (2515 m) in končno Aljažev dom v Vratih (1015 m). Spominska pot ima 24 kontrolnih točk, kjer pohodniki dobijo žige. Točke pa so povezane z življenjem, delom in imenom Jakoba Aljaža.

Avtor vodnika Janez Kocjan – Janko je dal pobudo za to pot upravnemu odboru Gorniškega kluba Jakob Aljaž ob 70-letnici Aljaževe smrti, sprejel pa jo je v svoj program tudi upravni odbor Slovenskega gorniškega kluba Skala. Pot je bila slovesno odprta l. 1998, ko je izšel tudi prvi vodnik po omenjeni poti. Pred kratkim pa smo se razveselili že druge, popravljen izdaje, ki jo je izdal Gorniški klub Jakob Aljaž iz Medvod. Njegov avtor opisuje pot, opozarja na težave in lepote ob njej ter predstavlja zanimivosti kulturne in naravne dediščine, ki jo lahko vidimo na potovanju. Novost v tej izdaji so tudi barvne fotografije Franceta Urbanije, sedanjega dovškega župnika in Aljaževega naslednika ter prirejen Aljažev življenjepis.

Ciril Velkovrh
Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB novosti

2 komentarjev na članku "Aljaževa pot od doma do doma"

Vojka L. Pipan,

nekaj za osvežitev spomina:

JAKOB ALJAŽ

duhovnik, planinec, skladatelj

• rojen 6. Julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro

• umrl 4. Maja 1927 v Dovjem na Gorenjskem

Bil je četrti od osmih otrok matere Elizabete in očeta Antona. Pri hiši se je po domače reklo pri Bačnikovih.

Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku, šolanje je nadaljeval na normalki in gimnaziji v Ljubljani. Že v gimnaziji je pri prof. Medvedu dobil prvo znanje o petju. Imel je prijeten glas tenorja in izreden čut do zborovskega petja, zato je že v gimnaziji ustanovil svoj prvi kvartet.

Pri 21 letih se je odločil, da postane profesor, in gre na Dunaj študirati filozofijo, grščino, latinščino in starocerkveno slovenščino. Materi in ostalim doma to ni bilo pogodu, saj so vsi mislili, da bo postal ‘gospod’, zato je na Dunaj odpotoval brez finančne podpore staršev.

Na Dunaju se je seznanil z Josipom Stritarjem, ki ga je vključil v dunajsko življenje slovencev. Nekega dne mu je Stritar dejal, da bi z zbiranjem slovenskih ljudskih pesmi veliko storil in jih za zmeraj ohranil slovenskemu ljudstvu.

Jakob se je tega dela lotil z vso vnemo. Po dveh letih študija na Dunaju se je zaradi pomanjkanja denarja, domotožja in namigov od doma vrnil v Ljubljano in nadaljeval šolanje na semenišču za duhovnika. Novo mašo je imel v Smledniku.

Prvo službeno mesto kaplana in kateheta je dobil v nemčurskem Tržiču, kar je bil zanj pravi izziv. Čutil je potrebo, da v tem mestu nekaj spremeni v prid slovencem.

Že v Ljubljani se je spoprijateljil s skladateljem Antonom Foersterjem, s katerim je veliko sodeloval pri komponiranju pesmi, najbolj so mu bile pri srcu pesmi Simona Gregorčiča. Jakob Aljaž je prvi, ki je poslovenil znano Gruberjevo pesem ‘Sveta noč, blažena noč’, ki so jo prvič zapeli v Tržiču leta 1871.

V svojih skladbah je Jakob Aljaž jasen, krepak, izrazit, a hkrati mehak in nežen.

Že kot otrok je Jakob rad zahajal v gore, najprej na Šmarno goro, pod katero se je rodil, pozneje pa se je večkrat odpravil od doma peš iz Zavrha na Blegoš, Kum, Krvavec, Storžič, ...Na gore pa se je še bolj navezal v času svojega službovanja v Tržiču in kasneje na Dobravi. Leta 1887 se je prvič povzpel na Triglav, ki ga je popolnoma prevzel s svojo lepoto.

Leta 1889 se je iz Dobrave preselil na Dovje, bliže k triglavskemu svetu, ki mu je ostal zvest do groba.

V tistih časih so na naših gorah gospodovali predvsem tujci, Avstrijci in Nemci. Jakob je sam pri sebi sklenil, da mora storiti nekaj, kar se za slovenskega ljubitelja planin spodobi.

17. julija 1895 je kupil 5 m2 zemljišča na vrhu Triglava in dal nanj postaviti jekleni stolp.

S tem dejanjem se je zapletel v spor z Aplenvereinom, in nastala je ‘najvišja tožba’, ki pa jo je Jakob dobil. Jakob Aljaž se je zavedal, da ta zmaga ni le njegova, ampak zmaga vseh slovencev, ljubiteljev planin, zato je stolp z zemljiščem s posebno listino podaril Slovenskemu planinskemu društvu. To pa se je zahvalilo za dar in za vselej stolp poimenovalo po njem ‘Aljažev stolp’.

Po tej zmagi nad Alpenvereinom so sledile še druge gradnje v Triglavskem pogorju in dolinah, ki nosijo neizbrisen pečat zgodovine planinstva na slovenskem.

V spomin nanj so njegovi prijatelji in zanamci napisali že 18 del, ki pričajo o Aljaževi veličini.

Bil je praktik in vizionar, gospodrstvenik, inženir, duhovnik in sanjač, ki nas je v spopadu z nemštvom zasidral tudi na nedosegljivih nebu najbližjem vrhu domovine (citat iz Aljaževega zbornika).


Aleš Jelen,

Rojstni dan Jakoba Aljaža je 6. julija.

Aleš Jelen

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti