Aleš Česen (Alpski gorniški klub) in Luka Lindič (AO Celje Matica) sta v Karakorumu julija opravila vrhunska alpinistična vzpona. / Danes zvečer se vrneta v domovino.
Za aklimatizacijo sta se 12. julija kot edina letos povzpela na Broad Peak (8047 m), 26. julija pa sta po severozahodnem grebenu dosegla severni vrh Gašerbruma IV (7900 m), kar je šele četrti vzpon po tej tehnično zelo zahtevni smeri.
Slovenski alpinisti v zadnjih letih niso opravili veliko podobnih vzponov, predvsem v smislu višine gore in višine stene, ki sta v primeru Gašerbruma IV zelo veliki.
Česen in Lindič sta dobro uigrana naveza, ki je skupaj plezala že na odpravah v
indijski Himalaji, na
Aljaski in zdaj že drugič v Karakorumu, leta 2015 sta skupaj
z Markom Prezljem prejela tudi ugledno alpinistično nagrado
zlati cepin za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja.
V Pakistan sta prispela 15. junija in dva tedna pozneje dosegla bazni tabor pod Broad Peakom. Opravila sta dve aklimatizacijski turi in se 12. julija kot za zdaj edina alpinista v letošnji sezoni povzpela na vrh Broad Peaka, dvanajste najvišje gore na svetu.
Letos mineva tudi 30 let od prvega slovenskega vzpona na 8047 metrov visok vrh: Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se na Broad Peak povzpela 28. julija 1986, dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku Marija Štremfelj; na ta osemtisočak se je povzpelo skupno dvanajst članov odprave Karakorum 1986.
Četudi nekaj metrov višji, a tehnično bistveno manj zahteven Broad Peak je bil le aklimatizacijski vzpon slovenske dvojice, ki je za osrednji cilj odprave, ki jo je podprla tudi Planinska zveza Slovenije, izbrala vzpon na Gašerbrum IV (7925 m) čez mogočno zahodno steno, znano kot 'Shining Wall'.
"Steno razumeva kot velik izziv, ki se ga je treba lotiti z vsem spoštovanjem, resnostjo in previdnostjo. Zavedava se, da je uspeh v tej steni vse prej kot samoumeven," je pred odhodom v Pakistan poudaril vodja odprave Aleš Česen.
Več kot tri tisoč metrov strmo dvigajoča se nad ledenikom Baltoro, ta legendarna stena velja za eno najlepših in najzahtevnejših plezalnih izzivov, a ker jima razmere niso bile naklonjene, sta se Slovenca odločila za plezanje po severozahodnem grebenu na severni vrh Gašerbruma IV (7900 m), ker je bil šele četrti vzpon po tej smeri. Vzpon sta med 23. in 26. julijem opravila v alpskem slogu in brez uporabe dodatnega kisika ter se v bazni tabor ob močnemu sneženju vrnila 28. julija.
"Velika želja je bila prvenstvena smer v desnem delu zahodne stene, kjer sva pričakovala zelo delikatno skalno plezanje na višinah nad 7500 metrov. Na žalost so bila napovedana obdobja lepega vremena prekratka za realen poskus v takšnem terenu. Zato sva energijo usmerila v nekoliko lažji svet sverozahodnega grebena te gore. Kot se je izkazalo med vzponom, sva ravnala popolnoma pravilno. Na dan, ko sva dosegla severni vrh, naju je slabo vreme začelo prehitevati po desni. Samo trezne odločitve in velika vztrajnost so naju relativno varno pripeljale nazaj v dolino," je Česen sporočil iz Pakistana.
"Za vzpon v Gašerbrumu IV nama je bilo namenjeno najdaljše okno lepega vremena na celotni odpravi, dolgo dva dni in pol. Samo najina hitra odzivnost in motivacija sta nama omogočili, da sva lahko takšno turo izpeljala v tako kratkem obdobju. 
Celotno turo nama je največ težav povzročal nepredelan sneg, zaradi česar je bilo potrebnega veliko napornega gaženja. Bilo je že blizu, da bi se obrnila že pred severnim vrhom, saj je bilo vreme tako slabo. Neverjetno je to, da sva na severnem vrhu nekaj minut uživala v soncu, preden naju je na sestopu spet zajelo slabo vreme. Sestop je bil zelo zahteven, ves čas v zelo slabi vidljivosti in ob številnih kložastih plazovih. Mislim, da sva lahko ponosna, kako sva izpeljala odpravo, v razmerah, ki sva jih imela," je odpravo podoživel Luka Lindič.
Prvi vzpon na Gašerbrum IV, 17. najvišjo goro na svetu, je leta 1958 po severovzhodnem grebenu uspel italijanskima alpinistoma Valterju Bonattiju in Carlu Mauriju.
Strma zahodna stena je samevala vse do leta 1985, ko se je vanjo odpravila avstrijsko-poljska naveza Robert Schauer in Voytek Kurtyka, ki sta v devetih dneh v alpskem slogu preplezala steno, ob poslabšanju vremena in pomanjkanju hrane pa jima je zmanjkalo moči za vrh.
Leto pozneje se je po severozahodnem grebenu na vrh Gašerbruma IV povzpela avstralsko-ameriška naveza Greg Child, Tim Macartney-Snape in Tom Hargis.
To zahtevno smer je tri desetletja pozneje, med 23. in 26. julijem letos, kot tretja ponovila slovenska naveza Česen–Lindič, ki je zaradi poslabšanja vremena vzpon končala na severnem vrhu Gašerbruma IV.
V zahodno steno karakorumskega orjaka se je leta 1995 podal že slovenski alpinist Slavko Svetičič, ki je med solo vzponom dosegel višino 7100 metrov, a je v snežnem viharju za vedno ostal na gori.
Prva, ki je preplezala zahodno steno (centralno rebro) in se povzpela na vrh, je bila leta 1997 korejska naveza Bang Jung-ho, Kim Tong-kwan in Yoo Huk.
"Vsekakor gre za vrhunski vzpon. Zahodna stena Gašerbruma IV je ena najmogočnejših in verjetno ena najtežje preplezljivih sten najvišjih gora sveta. Dosedanje število alpinistov na vrhu pove veliko o resnosti vzpona na to mogočno goro, po katerikoli smeri. Žal nam je Slovencem gora že vzela vrhunskega Slavka Svetičiča pri poskusu prvenstvenega vzpona v zahodni steni. Takrat je Slavca zaustavilo slabo vreme. Kolikor sem bil seznanjen z dogajanjem na Česnovi in Lindičevi odpravi, je vreme tudi tokrat vplivalo na potek dogodkov, saj sta fanta že na Broad Peaku gazila globok sneg proti vrhu, ki sta ga dosegla, in tudi sicer nista imela daljših obdobij stabilnega vremena. Sicer še nisem seznanjen s podrobnostmi vzpona, a verjamem, da sta fanta morala dati v takih snežnih razmerah vse od sebe," je vzpon ocenil načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan in dodal: "Še enkrat, vrhunski vzpon, ki ga lahko opravi samo resnično izkušena, telesno in psihično zelo močna naveza, kar Česen in Lindič vsekakor sta. Ne nazadnje slovenski alpinisti v zadnjih letih nismo opravili veliko podobnih vzponov, predvsem v smislu nadmorske višine gore in višine stene, ki sta v primeru Gašerbruma IV zelo veliki. Upam si celo trditi, da trenutno, tako v Sloveniji kot tudi sicer, ni veliko alpinistov, ki so sposobni opraviti tak vzpon. Poklon alpinistoma in se že veselim podrobnosti, ki bodo pokazale, kako resen vzpon sta fanta opravila. Bravo!"
Vir: PZS.si
Manca Čujež
Alpinista se v Slovenijo vrneta danes, v ponedeljek, 8. avgusta, zvečer.