Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Karlo Kocjančič : življenje in delo

Ciril Velkovrh: Zbral in uredil Milan Gregorič. Trst, Mladika, 2008. 135 strani 

Karlo Kocjančič se je rodil 23. oktobra 1933 v vasi Gradišče v Brkinih, kjer v bližini poteka Slovenska planinska pot. Bil je edini sin med petimi otroci. Svoje otroštvo je preživel v času fašističnega raznarodovanja na Primorskem. Kot večina primorskih družin se je tudi njegova povezala z OF, s tem pa mlademu fantu vcepila v zavest da je slovenstvo vrednota.

Kljub temu, da je bil nadarjen in željan znanja, je moral doma opravljati tudi težka dela. Tako je šele leta 1953 končal nižjo gimnazijo z najboljšo oceno, srednjo upravno administrativno šolo pa leta 1955 v Ljubljani. Služboval je na različnih delovnih mestih. Sprva na Okrajnem ljudskem odboru v Kopru, po odsluženju vojaške obveznosti pa v Luki Koper. Med tem časom je končal tudi redni študij na Višji šoli za socialne delavce, ob delu pa tudi Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Kasneje je bil nekaj časa zaposlen kot tajnik samoupravne interesne skupnosti v Izoli, nazadnje pa je bil pri IMP v Kopru.

Vse svoje življenje je bil Kocjančič družaben človek. Razvit socialni čut ge je pritegnil že v dijaške organizacije, ko je sodeloval v številnih delovnih akcijah. V zrelih letih se je vključeval v organe upravljanja v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in sindikatih. Vera v socialno državo ga je pripeljala tudi v Zvezo komunistov, v kateri pa je vse teže prenašal samovoljo in zlorabo organizacije za obračune z različno mislečimi. Ustanovitve samostojne države Slovenije se je izredno razveselil, kar mu je omogočilo novega intenzivnega poleta.

Izredno velike so njegove zasluge na področju planinstva, kateremu je posvetil celih 40 let. Pri Obalnem planinskem društvu v Kopru je bil dolgoletni član upravnega odbora, vodja številnih komisij (izletništvo, kultura, propaganda, informiranje itd.); bil je markacist, nekaj časa pa tudi predsednik in član častnega razsodišča. Ves čas je vzdrževal prijateljske stike s sosednjim planinskimi društvi, vključno z zamejstvom in hrvaško Istro. Bil je dolgoletni predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev za Južno Primorsko in član Odbora za pohvale in priznanja pri PZS. Veliko dela je opravil tudi na področju planinske publicistične dejavnosti, med katero je nepozabni Vodnik po Slovenski Istri, Brkinih, Čičariji in Kasu, ki sta ga pripravila skupaj z Brankom Bratožem – Ježkom. Za svoje obsežno delo je prejel številne pohvale in priznanja: Zlati znak pri OPD ter Bronasti, Srebrni in Zlati častni znak ter Častno listino PZS. Je pa tudi nosilec Bronaste Bloudkove značke in Reda dela s srebrnim vencem.

V knjigi, ki jo je izdala založba Mladika v Trstu, pa je velik del vsebine posvečen Kocjančičevemu prizadevanju za rehabilitacijo tajne organizacije TIGR (Trst – Istra - Gorica – Reka), prve organizirane skupine, ki se je uprla fašističnemu nasilju in raznarodovanju na Slovenskem Primorskem. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR in njegov prvi predsednik. Brezuspešno je iskal somišljenike za usklajeno sodelovanje po hrvaški Istri in na Reki. Ob pomoči društva pa je uspel, da je Državni zbor sprejel zakon, po katerem je status tigrovcev izenačen s statusom borcev NOB. Po narodnostno slovenskem ozemlju je bilo postavljenih že nekaj deset pomnikov, ki bodo prenašali spomin na tigrovstvo tudi na bodoče rodove.

V tej publikaciji so zapisali spomine na Kocjančičevo delo tudi Darko Butinar, Branko Bratož – Ježek, Ciril Pelicon, Borut Rutar, Evstahij Pregelj, Marjan Tomšič, dr. Mira Cencič in Bogomil Lupinc.

Ciril Velkovrh

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 44147

Novosti