Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah

Janez Turk: V prispevku povzemamo slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah med Kanalsko in Ziljsko dolino na Koroškem. Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah je proučeval dr. Viktor Vovk (1893-1968).


Podobno kot Henrik Tuma v Julijskih Alpah je tudi Viktor Vovk podatke zbiral na terenu
, povpraševal domačine, prebiral literaturo in na podlagi ugotovitev skrbno beležil slovenska imena gora, potokov, planin, ter druga krajevna imena na Koroškem in v Karniji. Viktor Vovk ima velike zasluge, da so bila ta imena rešena pred pozabo. Vovk je bil po poklicu advokat (doktor prava) in vsesplošno razgledan izobraženec. Objavljal je razprave, povezane z zgodovino in etnografijo slovenskih krajev, predvsem goratih predelov, ter toponomastične in filološke razprave. V svojem času je bil eden največjih poznavalcev Julijskih in Karnijskih Alp ter slovenskega prostora nasploh.

V prispevku sem po literaturi zbral in povzel vsa slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah, ki jih navaja Viktor Vovk v svojih številnih razpravah, objavljenih med letoma 1960 in 1965. Poleg na Vovka se ponekod opiram tudi na Luko Kravina in druge avtorje.  Luka Kravina se je rodil leta 1891 v Žabnicah, pozneje je kot sodnik živel v Jugoslaviji. Umrl je leta 1978 v Ljubljani.

V zadnjem času se je pojavilo večje število planinskih knjig in prispevkov o obravnavanem območju, v katerih avtorji navajajo številne nemške in italijanske popačenke, saj očitno ne vedo za obstoj slovenskih krajevnih imen. Glavno sporočilo tega prispevka je poudariti, da na širšem območju Kanalske in Ziljske doline, ter v gorah nad dolinama obstajajo pristna slovenska krajevna imena. Prav bi bilo, da jih uporabljamo.

Tabeljski potok (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.)
Potok, ki se pri Tablji izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med Italijo in Avstro-Ogrsko monarhijo.

Studena – Rio Studena (it.)
Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka.

Dolenja Studena – Studena bassa (it.)
Vas v dolini Tabeljskega potoka.

Gorenja Studena – Studena alta (it.)
Vas ob potoku Studena nad dolino Tabeljskega potoka.

Slémenca – Slenza (it.)
1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza).

Čez Kladje – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.)
1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo.

Mokrine – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.)
Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem.

Gumišče (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.)
Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine.

Bombaš – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.)
Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok.

Mali vrh – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.)
1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine.

Stan v Podne – Stampoden (it.)
Gozdnat svet na severni strani Malega vrha.

Dolnji Mali vrh – Casera Malvueric bassa (it.)
Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo.

Gornji Mali vrh
Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m  in simbol za stajo.

Jelenje brdo – Monte Cervo (it.)
1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha. 

Prihod (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.)
Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha.

Prihod (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt  in kota 2252 m – Creta di Pricòt.

Prikotič – Pricotič (furl.)
Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine.

Konjski špik – Rosskofel  (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.)
2239 m visoka gora zahodno od Mokrin.

Prídol – Sella della Pridola (it.)
1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom.

Koritnica – Tröglbach, Trögelbach (nem.)
Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine.

Repa – Reppwand (nem.)
Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice.

Lónice – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.)
Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti').

Krniške skale – Gartnerkofel (nem.)
2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju.

Veliki Koritnik – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.)
Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega.

Straniški vrh – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.)
1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini.

Guge – Gugel (nem.)
1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha.

Bajdeški vrh – Waidegger Horn. (nem.)
1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini.

Bajdeška planina – Waidegger Alm (nem.)
Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko.

Strmica – Sternitzer Alm (nem.)
Planina v bližini Bajdeške planine

Visoki vrh – Hochwipfel (nem.)
2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani.

Plečeta – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.)
2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom.

Stranjska planina – Straniger Alm (nem.)
Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig).

Stranjski potok (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.)
Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini.

Radnjaveška planina – Rattendorfer Alm (nem.)
Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf).

Dáber – Doberbach (nem.)
Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo.

Vrh Radnjaveške planine – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.)
1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti.

Débrnica – Doberbach (nem.) 
Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen).

Krniška gora – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.)
1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin.

Guge (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.)
1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore.

Koren – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.)
1815 m visok mejni vrh.

Črni vrh – Schwarzwipfel (nem.)
1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig).

Vrh Krnice – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.)
1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo.

V Pečeh – Casera Forno (it.)
Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala).

Skovška vratca – Kühweger Törl (nem.)
Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuj

 

  

Pogled na travnati Vršič, zadaj Julijske Alpe s Škrlatico

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40365

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice