Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Turistovski klub »Skala«

Iz časa - Ilustrirani Slovenec (1926): 2. februarja 1921 je bil ustanovljen Turistovski klub »Skala«. Na današnji dan ob 90-letnici ustanovitve

Turistovski klub "Skala"

(Ob njegovi petletnici)

V turistovskem klubu »Skala«, ki praznuje letos svojo petletnico, postavila je peščica mladih turistov temelj organizaciji, ki se je resnejše začela baviti s pravo turistiko. Mesto praznih mestnih zabav, izbrala si je telo in dušo okrepčujočo alpinistiko za svojo pot navzgor — k cilju.

Nad trideset let obstoječe Slovensko planinsko društvo se je sicer v polni meri zavedalo svoje ekonomske naloge in napravilo vse, da zadovolji še tako razvajenega planinca. V svojem delu preobremenjeno pa se ni utegnilo posvetiti važni stvari: duševni vzgoji turista.
Razklane brazde, ki jih je pustila za seboj doba krvavih vojnih grozot med utrujenim človeštvom, so zevale osobito med mladino, ki je instinktivno začutila v povratku k naravi svoj spas. Mlad človek s svojo odvisno eneržijo išče prilike udejstvovanja — a nikjer ni prilika popolnejša kakor v divji božanski prirodi naših Alp, ki liki gigantska žaga kažejo ničnostnemu človeku svoje nabrušene iskreče zobe in zahtevajo od njega celotnosti: človeka z voljo, močjo in pogumom na pravem mestu, z zmislom za dobroto, pravičnost in dolžnost — klen značaj, ki bo dajal v poznejši dobi poudarka javnemu življenju.

Po zgledu nemške alpinistike se je začel intenziven razvoj domače visoke turistike z ustanovitvijo T. K. »Skala«. Ideja ustanovitve tega kluba sega v leto 1919., ko je slonela na ramah šestnajstih mladih, agilnih in požrtvovalnih ljudi. Že jeseni istega leta začelo se je razpravljati o nastopu v javnosti, vendar se je vsa stvar iz različnih razlogov zavlekla kar za dve leti, tako da se je izvršila oficielna ustanovitev dne 2. februarja 1921. leta.

Klub »Skala« je moral že po svojem petmesečnem obstoju nastopiti pot zagovarjanja svojih stremljenj napram javnosti. Povod temu bila je nesreča, ki se je dogodila dne 29. junija 1921. leta v Savinjskih planinah, ko se je ponesrečil mladi plezalec Carletto Tauzher, član tega kluba.

Značaj kluba, ki je bil ustanovljen na tako idealni planinski podlagi kot ravno »Skala« in ki si je dal nalogo gojiti turistiko v vseh panogah, med katero je spadalo seveda tudi plezanje, nadeli so mu po tej nesreči čudno zveneče ime »samomorilni klub«.
Danes je »Skali« lahko ovreči ta pridevek, ki je pa takrat vzbudil mnogo časopisne polemike.

Zatem je razvoj klubu prinesel vedno večje dimenzije, tako da je bil primoran razdeliti propagandno delo na turističnem polju svojim novoustanovljenim odsekom: smučarskemu, foto-amaterskemu, tehničnemu in rešilni ekspediciji.
Pozimi 1921 in 1922 pričelo se je v »Skali« polagoma gojiti smučarstvo, ki je pri zimskih turah postalo za člane neprecenljive važnosti. Ta nova vrsta gojenja zimske turistike pričela je izpodrivati resno prejšnji način s krpljami. Smučarstvo je zavzemalo z ozirom na svoj pomen med Skalaši vedno večji krog tako, da je danes skoro vsak Skalaš poleg turista tudi smučar.

Nadaljnji dve leti so gojili Skalaši predvsem plezanje ter s tem spoznavali sami sebe, svojo odločnost, voljo in samozatajevanje.

Mnogo kremenitih značajev je dala narodu ta lastna šola, le žal bila je predraga. Dne 11. avgusta 1924. leta je zagrnila bela smrt mrtvaški prt nad dr. phil, Klementom Jugom v prepadu severne triglavske stene, kjer je iskal rešitve svojih problemov. Vse drugače bi bila sicer začrtana pot pomembnosti naše turistike v vzgojnem smislu od znanstvenega duha tega velikega misleca, ki se je ravno odpravljal na življensko pot.
»Skala« mu je v spomin in priznanje njegovega dela odkrila dne 9. avgusta 1925 spominsko
ploščo na vznožju triglavske stene. Predsednik »Skale« g. konserv. prof. Janko Ravnik, že štiri leta njen neumorni voditelj, je imel ob tej priliki krasen govor za preminulim tovarišem.

Največji razmah zasledimo v »Skali« v letih 1924. in 1925. Že omenjeni odseki so se posvetili od ustanovitve dalje intenzivnemu delu na turistično-propagandnem polju — a najlepše uspehe beležita: smuški in foto-amaterski.

Smuški odsek se je osnoval kmalu po ustanovitvi kluba samega, takrat ko so bile Ljubljančanom smuči še »prekle«. V času svojega obstoja je izvedel že lepo število klubskih in medklubskih tekem, smuških kurzov, predavanj in skupnih smuških izletov.

S 50 km smuško tekmo, prvo te vrste v naši državi, ki se je vršila dne 30. januarja v letošnji zimi na Bledu kot nekaka proslava klubove petletnice, je pokazala, da mu nobena naloga ni pretežka za povzdigo jugoslovanskega smučarstva. Ta tekma, ki je zahtevala ogromnega aparata in brezhibne organizacije, je pa tudi jasno pokazala, kakšno discipliniranost more vzdržati klub »Skala« med svojimi člani.

Naravnost eminentnega pomena za propagando naših naravnih alpskih krasot pa je klubov foto-amaterski odsek. Njegovi člani najboljši fotoamaterji so vztrajno stikali za skritimi gorskimi čari naših gora in sten, okoli koč in med skalami, da bi tako s svojimi posnetki pokazali in dokazali, da imamo mi Slovenci kraje, na katere bi bil še preobjesten Švicar ponosen. Tudi ta odsek je priredil že celo vrsto skioptičnih predavanj v Ljubljani, Tržiču in drugje. Udeležil se je s posnetki svojih članov številnih planinskih in turistično propagandnih razstav doma in v inozemstvu. Omeniti je udeležbo v Belgradu, Pragi in Londonu, kjer je marsikateri izbirčen in mrzel Anglež z navdušenjem odkupil sliko naših alpskih krasot.

Istotako važen kot fotoamaterski odsek je za »Skalo« tehnični odsek, a še bolj kot ta rešilna ekspedicija. Slovenci do nedavno nismo imeli pri nesrečah na planinah dovolj podjetnih ljudi iz vrst turistov samih niti potrebnega materijala. Ne enkrat se je pripetilo, da so prišli reševalci na kraj nesreče dva, tri ali še več dni za tem. Danes tega ni. »Skala« v Ljubljani in njena podružnica na Jesenicah naravnost tekmujeta med seboj, katera bo prva prispela na kraj nesreče. Razen tega je klub priredil za člane potrebna predavanja o prvi pomoči.

S tem, da je »Skala« ustanovila podružnico na Jesenicah, pa ni storjen samo na tem polju korak naprej. Ta podružnica, ki ima danes nad 100 članov podjetnih, agilnih in dobrih turistov, je še drugačne važnosti. Ustanovljena že pred leti v industrijskem centru Gorenjske je važen faktor v socialnem oziru za naše delavstvo. Vodi jo energični načelnik ing. Kosmač in je že dosegla krasne uspehe. Njej gre tudi zasluga za razvoj našega smučarstva v lepi Gorenjski.

Tako T. K. »Skala« nadaljuje pot po začrtanem programu. Močna vsled svojih idej je v tej organizaciji disciplina, ki za njo jamči navdušenje za skupni ideal in tako vrši svojo nalogo v prid sebi in vsemu narodu.

P. + M. + O. V Ljubljani, meseca aprila 1926.


 



G-L, 02.02.11: Skala 2011 - zbornik

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Turistovski klub »Skala«"

France Malešič,

Članek je poln važnih in zanimivih podatkov.

Dve dopolnili:

Karleto Tauzher se je ponesrečil v torek, 28. junija 1921.

Karikaturi Janka Ravnika in Anteja Gnidovca sta delo Maksima Gasparija.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti