Išči
  • Nova postojanka v kraljestvu Jalovca

    Železar (1964) - Anton Blažej: Čeprav je v naših Julijcih šele peti po višini, zavzema Jalovec brez dvoma prvo mesto za Triglavom.

    Razgled z njegovega vrha presega vsa pričakovanja. Zaradi oddaljenosti je postal vzpon na Jalovec veliko lažji, ko so planinci iz Gorice leta 1933 zgradili malo leseno kočo v velikosti 3 m x 4 m v višini 2050 m pod markantnim vrhom Špičko v vznožju Velikega Ozebnika.

    Dobrih dvajset let je potekala državna meja po grebenih Jalovca, Mojstrovke, Prisojnika in Triglava. Ko je Jalovec postal zopet svobodna slovenska gora, so jeseniški planinci obnovili že razpadajočo kočo pod Špičko. Kako je ta skromni in ljubki planinski domek potreben, dokazuje, da išče vsako leto v njem zatočišče na stotine planincev. V letu 1962 jo je obiskalo 913. Ker je koča pod Špičko še na važnem križišču štirih planinskih poti, ki vodijo na Jalovec ter drži mimo tudi slovenska planinska transverzala, je razumljivo, da se planinsko društvo z Jesenic že več let ukvarja z mislijo, da bi zgradili tam večjo planinsko kočo. Na zadnjem občnem zboru tega društva smo slišali, da je že pripravljen načrt za gradnjo nove koče. Na zboru je bilo tudi predlagano, da bi stari Tičarjev dom podrli in les znosili na Sleme ter tam zgradili manjšo kočo. Vprašanje pa je, če je pametno graditi v oddaljenosti pol ure od treh postojank še četrto. Vsiljuje se nehote misel, da hočejo graditelji poskrbeti tudi za planince, ki zahajajo v gore, da v tihi samoti nemoteno občudujejo veličastne gore. Nevarno pa je, da se ne bodo zaradi bližine in lahkega dostopa pojavili tudi tam nevzgojeni turisti s hreščečimi tranzistorji in našminkane turistke z visokimi petami. Drugi predlog na občnem zboru pa je bil, da bi iz lesa starega Tičarjevega doma zgradili kočo pod Špičko. Izkušnje pri obnovi koče l.1949 in 1950 nam povedo, da bi bil to račun brez krčmarja. Nošnja materiala z Vršiča je stala precej več kot material in gradbena dela. Težave s prenosom bi bile tudi, ker je steza ponekod zelo ozka in nevarna.

    Nad trentarsko planino so obširni in bujni gozdovi s stoletnimi macesni, smrekami in bori. Priporočljivo je, da bi gradili novo kočo iz kamenja kot so gradili Pogačnikov dom. Nad trentarsko planino bi lahko kuhali tudi apno, saj je apnenca dovolj in debele bukve bi bile sijajno kurivo. Tudi Radovljičani so za gradnjo Pogačnikovega doma kuhali apno v bližini gradbišča. Ker zapade pozimi veliko snega in se radi spuščajo plazovi, je edino varno mesto, kjer stoji sedanja koča, ki naj bi ostala ohranjena. Poleg nje je na planoti še dovolj prostora za novo. Še pred začetkom gradnje nove koče pa bi se splačalo nekoliko naprej od grape, ki pada proti izviru Soče, zgraditi popolnoma novo stezo, ki bi se v lahkem vzponu dvigala in v skoro ravni črti prišla pol ure pod kočo na sedanjo stezo. Stara pot precej pada in izgublja na višini. Nova pot bi bila tudi krajša.

    S postavitvijo nove koče pod Špičko, ki naj bi imela vsaj 40 postelj oziroma ležišč, bi si jeseniški planinci postavili še en lep spomenik. Pravi planinci, ki se čutijo pregnani že iz tolikih planinskih postojank, bi bili gotovo zelo hvaležni in srečni, ko bi se srečavali le z vzgojenimi idealnimi planinci. Bili bi odmaknjeni od dolinskega trušča in hrupa motorizacije. Ko bodo v goro drznih oblik in njene prepadne stene zabili še nekaj klinov in pritrdili več jeklene vrvi, pa bo postal Jalovec za Triglavom druga slovenska romarska gora.

    Anton Blažej
    Železar, 14. marec 1964

       Železar

     

     14.03.1964

    Jlib.si

     

    Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Alpinistične novice Alpinistične novice

    Vse

Informacije

Vse
Oglas

Napovedi

Vse