Išči
  • Velika planina

    Planina je odeta v rumenozeleno preprogo.

    Velika planina

    Že nekaj časa je minilo od zadnjega obiska planote in tako me je radovednost vzpodbudila, da sem v pozni jutranji uri sedel v vozilo in se zapeljal proti Kranjskemu Raku. Na poti smo od Krivčeva do Sovinje peči vozili v koloni, ki jo je ustvarila “mlada voznica”, naprej pa brez zastojev. Nova asfalna prevleka je olajšala vožnjo do parkirišča pod Rakovim robom, ki je glede na letno karto moje pogosto izhodišče obiska na planini v zadnjih dveh letih.

     

    Naprej pa peš. Tokrat sprva po cesti do Marijanih njiv, kjer se že pase govedo. Ob cesti in na pašniku sem zasledil prvo rumeno cvetje, ki z ozelenelo travo daje svež pridih planini hkrati s pogledom na greben vrhov Rogatca, Lepenatke in Kranjske rebri. Pod planino je dolina Podvolovljek, ki se konča v Lučah ob reki Savinji, nad katero se pričenjajo gozdovi, ki segajo vse do Raduhe.

    Ko sem naredil nekaj posnetkov, sem stopil na strm kolovoz, prišel do vodohrama, kjer je stičišče poti s stezico, ki vodi preko Sončne griče skozi gozd in hitro dosegel Gojško planino. Večina obiskovalcev gre naprej v smeri Male planine, mene pa običajno povleče mimo bajt po pašnikih na najvišjo točko planine z lepim razgledom po planoti in na gore. Na planini pasejo govedo, travniki so posuti z rumenim cvetjem in le sem ter tja sem opazil nekaj drugače obarvanega rastlinja, predvsem rdečih ušivcev. Na 1552 m visokem vrhu Bukovca sta samevali klopci.

    Običajnega prehoda žične ograje ni in zato sem hodil ob ograji in poiskal nekoliko nižje napeljano žico, kjer sem prestopil na drugo stran. Na pobočju cvetijo navadne pogačice, ki s svojimi velikimi rumenimi cvetovi izstopajo iz povprečja. Pot sem nadaljeval po obrobju Tihe doline in se povzpel po porumenelih pobočjih na Veliki stan. Značilno vijolično barvo žafranov je zamenjala barva rumenega gorskega cvetja in dala planoti novo podobo, ki privlači in zagotavlja, da nisem hitel in kot običajno sem naredil kopico fotografij. Ogromno število rumene pogačice je prava paša za oči. Na planini ni bilo veliko obiskovalcev. Na sprva modrem jasnem nebu so se pojavili prvi oblaki, ki pa so le popestrili podobo planine, s katere sem se povzpel na Gradišče, kamor sta sedežnica in terensko vozilo pripeljalo kopico tujcev. Povzpel sem se na višino 1666 m in opazoval igro vetrov z oblaki, ki so se že navlekli na najvišje vrhove.

    Z Gradišča sem šel na greben nad Velikim stanom, ko so meglice oblaka za nekaj trenutkov popolnoma zastrle pogled na stan in se nato po njem sprehodil na vrh Poljanskega robu, od koder sem se spustil na pašnike Male planine. Zanimivo se mi zdi, da sem videl le nekaj cvetov Clusijevega svišča in prav nobenega pomladanskega svišča in kot sem zapisal so pobočja resnično zaživela v rumeni barvi in so vredna ogleda.

    Sprehodil sem se mimo zbiralnikov deževnice, se povzpel na južni rob planine in z njega se spustil nazaj na Gojško planino, z nje pa skozi gozd na Sončna griča, kjer cveti tudi velecvetna orlica in planinski šipek. Spustil sem se na cesto in do parkirišča.

     

    Tako je minil nekajurni sprehod po vedno zanimivi planoti in tokrat po pašnikih, ki se kopljejo v rumenih odtenkih gorskega cvetja.

    Značke:
    GL4 SBaznik

    Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Alpinistične novice Alpinistične novice

    Vse

Informacije

Vse
Oglas

Napovedi

Vse