Končno, bi lahko rekli, novic toliko, da jim ni videti konca. V skladu z začetkom sezone, ki se je letos pač zamaknil, odlične novice iz Dolomitov. In plezališč.
Res ne vem, kje naj začnem in komu dati prednost, pa sem se odločil kar za abecedni vrstni red, ki nekako tudi ustreza težavnosti/resnosti smeri. Po dežju posije sonce, to vedno drži. Ob pakiranju in odhajanju ter gužvi zadnjih dni sem polnega nabiralnika zelo vesel, veselje kali le dejstvo, da novice pišem na predpotopnem PCju in bo vse skupaj trajalo do jutra.
Dolomiti prvič
Precej neverjeten opus je v Dolomitih sestavil Dejan Koren (DUMO, AO Vipava). Kot primorci radi rečemo, 12.07. je šel malo pogledat smer Via Italia 61 (8a, 230 m). Kar tako, če bo šlo. In je šlo. Veselje na vrhu je bilo zato še toliko bolj pristno. Kljub številnim poizkusom v težjih raztežajih je smer uspel preplezati v enem dnevu. Smer poišče prehode preko dveh velikih streh. Na polici, kjer večina navez smer zaključi, je končal tudi Dejan: zmanjkovalo je časa in vremena, saj so dežne kaplje že začele padati iz črnih oblakov in kot sam pravi, tudi prave volje ni bilo več: 'Smer je zares fascinantna!'. Pri plezanju ga je potrpežljivo varovala Tina Rupnik (AO Vipava). Sam sicer nisem najbolj poklican, ker sem omenjeno smer, ki je bila na sploh eden prvih vzponov, tudi plezal samo do police, a malo je le škoda, da Dejan ni sestavil še tiste pikice na i in preplezal smer do vrha, tako kot se šika.
Via Italia 61
Po dnevu zasluženega počitka sta šla v Tofano di Rozes pogledat, ali je forma res tako dobra in boljša kot lani. Dolg lanskega leta, ki sliši na ime Da Pazzo Vecchio Pazzo (7c, 350 m), pravzaprav ni imel možnosti. Dejan je smer preplezal prosto in vse razen prvega, najtežjega raztežaja, na pogled. Prvi raztežaj je padel v drugem poizkusu na lansko podlago. Da ne bi zgledalo, da ne zmore plezati tudi malo lažjih smeri, je naslednji dan preplezal smer Columbus (7a, 120 m) v Cinque Torri, seveda na pogled. Ni čudno, da se je vrnil domov precej pesniško navdahnjen in se spomnil besed rojaka Simona: 'Nori dnevi so prehitro se odvili in samo vprašanje vremena in malo tudi časa je: kdaj nazaj, nazaj v ta raj?'
Dolomiti drugič
Podobno sta minuli teden tudi Luka Krajnc (AO Celje-Matica, Iglu) in David Debeljak (AO Rašica) plezala v Dolomitih. V torek, 14.07., sta opravila prvo ponovitev smeri Never give up (VIII+/IX-, 500 m) v Tofani. Kot vemo, sta smer pred dvema letoma preplezala in opremila Andrej Grmovšek in Marko Lukić (AAO Kozjak), Andrej pa je še isto leto smer tudi prosto ponovil. Ob prosti ponovitvi je z Andrejem plezal in ga varoval prav Luka. Smer je precej konstantnih težav, je navrtana, a mestoma precej narazen, zato so občasno obvezni daljši runouti. Za vzpon je poleg kompletov priporočljivo vzeti s seboj še komplet metuljev. Luka je smer preplezal prosto in v celoti v vodstvu. Kot sam pravi, se mu zlasti pri takih smereh, kjer fizične težave ne predstavljajo edine oz. glavne ovire, zdi zelo pomembno, da celo smer preplezaš kot prvi. Imela sta tudi precej ugodne razmere, saj ju je megla ščitila pred vročim poletnim soncem. David si je v težjih raztežajih pomagal s tehniko.
Švicarska smer
Po dnevu počitka, v četrtek, 16.07., sta preplezala Švicarsko smer (VIII+/IX-, 500 m) v Zahodni Cini. Smer ponuja strmo plezanje z lepimi prehodi med strehami in previsi. Luka je smer zmogel prosto, le šesti raztežaj v drugem poizkusu. David je tu in tam poprijel za kakšen klin.
Dolomiti tretjič
Pretekli teden sta v Dolomitih plezala tudi Luka Lindič (AO Celje-Matica) in Silvo Karo (AO Domžale). Lahko bi rekli tudi samo v Tofani di Roses, kjer sta v treh dneh ponovila tri smeri. Prvi dan, v sredo, 15.07., sta se ogrevala v smeri Aspettando la Vetta (6c, 400 m). Naslednji dan sta preplezala smer iz železnega repertoarja vseh boljših prostih plezalcev Sognando Aurora (7b+, 500 m). Za petek, zadnji dan, 17.07., pa sta si pustila smer z zgovornim imenom Via Good bye 1999, (7b, 290 m). Vsekakor bi bilo za oba junaka bolj primerno ime smeri Nasvidenje, ker se bosta gotovo še vrnila. Luka je v obeh smereh najtežje raztežaje preplezal na pogled, sicer pa na fleš, ker sta plezala menjaje v vodstvu. Silvu se je na enem detajlu v Aurori žal zataknilo.
Luka in Silvo
Dolomiti četrtič
Če spet začnem s "prejšnji" ali pa "minuli konec tedna", me boste najbrž obtožili pomanjkanja domišljije in poznavanja slovenskega jezika in izrazoslovja. To lahko drži, informacija pa je točna: v nedeljo in ponedeljek, 12. in 13.07., sta Matic Meglič in Blaž Germek (oba AO Črnuče) prav tako plezala v Dolomitih nad Cortino. Bila sta celo prva v falangi veveric, ki so plezale nad Cortino, ampak tokrat je važen priimek. V nedeljo sta preplezala Via Good Bye 1999 (7b, 7b obvezno, 350 m) v Tofani di Roses. Plezala sta izmenično v vodstvu, Matic vse prosto, v najtežjem je uspel na flash, Blaž pa je moral dvakrat počiti v klinu. Smer je lepa in zahtevna, tehnične težave naj bi bile malo precenjene na račun varovanja. Najtežji raztežaj je tako verjetno okrog 7a. Prvi svedrovci (3-4 na raztežaj) v raztežajih so visoko in obstaja možnost padcev na police, nameščanje dodatnega varovanja pa je v težjih raztežajih seveda omejeno. V ponedeljek sta preplezala še smer Pazzia (7a+, 220 m) v Castelletu poleg Tofane. Smer v odlični skali je zelo lepa in popolnoma opremljena s svedrovci. Plezala sta prosto in izmenično v vodstvu. Tudi v tej smeri se jima je najtežji raztežaj čez streho zdel malo precenjen in menita, da je bolj ustrezna ocena 6c+. Matic, ne tako suvereno zbijat dolomitskih ocen, mogoče si pozabil, da si letos preplezal svojo prvo 8a.
Skoraj Dolomiti
Dejan Koren je poslal še novico z malo daljšo brado. Naj ne gre v nič, bi rekli modreci, sam mu pa s prstom žugam izza monitorja, ker sem si moral minuli teden skoraj izmišljevati novice. Skratka primorska druščina je plezala v Sappadi v Karnijskih Alpah. S Stanko Vidmar sta 13.06. preplezala smer Mazzilis Frezza (VI+, 300 m) v Campanile delle Ganziane, isto smer sta dan za njima preplezala še Tomaž Cingrle in Maja Gregorič (oba AO Nova Gorica). Naslednji dan sta Stanka in Dejan preplezala smer Nuovo che Avanza (7a, 350 m) v Avanzi, dan pred njima sta v tej lepi smeri z odlično skalo uživala Jernej Arčon in Matic Obid (oba AO Nova Gorica).
Plezališča blizu Dolomitov (v Sloveniji)
Še Betka me lepo zalaga z informacijami. A ni vrag, da je v Retovju (pri Vrhniki, pri Ljubljani v osrednji Sloveniji) našla prostor še za eno smer. Navrtala je novo smer, po idejni zasnovi Tomaža Žgajnarja in Darija Durjave. Smer vstopi levo od Skuštrane, jo na sredini preči in nadaljuje levo od Besnega mureka. Ocena bo predvidoma okoli 6c. Smer se imenuje Žgajnar-Durjava. Vse v slogu poimenovanj velikih alpinističnih smeri v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, saj sta avtorja alpinista, pa tudi smer ima malce alpinistični značaj: spodaj je vlažna, zgoraj podrta.
V Risnik je Betko povabil Damjan Gruden (tudi slika z vrisanimi smermi je njegova). Plezališče je včasih slovelo po zelo alpinističnem varovanju. In prav to dejstvo, ki je marsikomu preprečilo plezanje ali pa vsaj uživanje v teh stencah, kanijo sedaj spremeniti. Do smeri 1-8 so uredili dostop in na polici navrtali dovolj svedrov za zavarovanje-pripenjanje varujočega. Na vrhu vseh smeri so sidrišča, za najdaljše smeri je potrebna 80 metrska vrv (če je nimate, je dovolj vmesnih sidrišč). Na sliki so preopremljene in nove smeri, slednjih je zaenkrat samo pet ter projekt. Od tega mi je ena še posebej ljuba; po zelo impozantnem razu poteka smer Mihov raz in je posvečena Mihi Valiču. Za silo je že urejen dostop do stene, ki se je v preteklih letih močno zarasel. Kjer se dostop odcepi od glavne steze, je postavljen kamnit možic. Še glede ocen, ki so poglavje zase. Betka pravi, da jih ne bo spreminjala in naj se izoblikujejo na plezalskih straneh z glasovanjem. Navedla je primer Popoldanske (1.R), ki nima veliko skupnega s 6b+, Betki se zdi primerna ocena vsaj 6c+.
Čisto za konec se moram še opravičiti štajercem, ker sem jih tako po nemarnem križal med seboj v prejšnjih AN. Lepo se imejte in plezajte, kolikor se le da, pa po plezanju še kaj na alp.ple@planid.org pošljite,
Peter Mežnar