Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marjan Bohnec,

Pohvaliti je treba občino Kamnik da se lotila tega velikega problema. Zanimiva je pa nedejavnost TNP-ja glede tovrstnega onesnaževanja.

Igor Pavlič,

Več o tej GRS čutari: https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/mesaric-je-1974.-vodio-jugoslovensku-ekspediciju-na-kavkaz-%E2%80%98cijeli-zivot-mori-me-slika-mrtvih-prijatelja-kako-vise-na-grebenu%E2%80%99-1550841

Marjan Bohnec,

Problem tega članka je da meče v isti koš različne aktivnosti ki pa nimajo nič skupnega in se s tem podpira idejo da je treba ljudi omejejevati pri aktivnostih v naravi, to pa je najlažje tako da se jih selektira z visokimi parkirninami in kaznimi.

V večini primerov je najbolj ekološki način da se ljudje z avtom pripeljejo v izhodišče ture, seveda če ni avto dizel po EURO standardu 2 in 3. Avtobusi morajo voziti po voznem redu drugače se na njih ni mogoče zanesti in tako vozijo prazni v slabem vremenu, obremenijo pa okolje kot 100 osebnih avtov. Spanje v kočah prav tako prinese kup ekoloških problemov.

Od turistov in pohodnikov imamo vsi posredne koristi, nekaj potrošijo, plačujejo se davki in trošarine. Tudi če nič ne potrošijo so bolj zdravi kot če bi vse dneve čepeli v bloku in bi potem vsi plačevali za njihovo zdravljenje - fizično in psihično.

Če ima kakšen lastnik večjo škodo zaradi teh dejavnosti je gotovo upravičen do nekega povračila, tako kot če živiš pri nuklearki tudi dobivaš neko rento.

Problem pa so tudi vikendaši, pohodniki motijo njihov mir pa tudi odganjajo goste če bi radi ,ponavadi na črno oddajali kakšno pastirsko kočo spremenjeno v vikend.

Je pa treba tudi vzgajati turiste in pohodnike, res se je razpasla gnusna navada da lastniki psov njihove iztrebke dajo v vrečko in potem to nekam obesijo, bolj bi bilo da to pustijo v grmovju, če se je pa podelal na poti pa prestavijo v grmovje brez vrečke.

Marjeta Štrukelj,

Ali je do posodobljenega seznama klopc ljubezni mogoče priti tudi na kakšen drug način, natančneje: brez oddane telefonske številke, na kateri bi me na poteh zasipali z Gemerali reklamami?

Igor Pavlič,

Baje da so dimnik naslednji dan takoj temeljito dezinficirali.

Igor Pavlič,

Seveda je popolnoma nekaj drugega, če žališ in ponižuješ ljudi digitalno na omrežjih, kot pa če nekoga nadereš analogno, sedečega in utrujenega na klopi v neki koči nad 2000 m. Končno gre za divjad in tovrstno početje je resnično zavrženo in nizkotno!

Marjan Bohnec,

glede na vreščanje tistih žensk na posnetku bi moral ukrepati TNP, gotovo so preplašile kakšnega gamsa

Igor Pavlič,

Ponekod podijo s poti lastnike, ponekod pa pohodnike. http://novice.najdi.si/predogled/novica/76b02fa955c1093edd04f088c44063bc/Gorenjski-glas/Gorenjska/Poti-%C4%8Dez-dvori%C5%A1%C4%8De-ne-%C5%BEelijo

Marjan Bohnec,

Če se kopaš v Bohinjskem jezeru lahko plačaš kazen od 500 - 3000 €. Zaenkrat tega še ne upajo prakticirati ampak tudi to pride na vrsto. Ljudje osvestite se in zahtevajte da se področje TNP zooži na območje kot je bilo do 1981.

Emilija Vraber,

V "kravjo problematiko" se ne bi spuščala, moti me pa prevod napisa PREPOVEDAN PREHOD. Tipičen Google Translate! "Prepovedan prehod" je preveden kot "predhodni (prejšnji) prehod" in tujci pojma nimajo, kaj jim tabla sporoča . Sam znak je dovolj zgovoren, ne bi se bilo treba sramotiti še z napačnom prevodom. Sicer pa obstaja lepo angleško opozorilo "NO TRESPASSING", ki ga vsak, ki je kdaj povohal angleščino, razume. Dajte se drugič malo pozanimat, predno objavite tako neumnost!

Nejc Pozvek,

Živjo. Ulina je 1. ponovitev doživela že kmalu po nastanku - jeseni 2011; naveza Grmovšek-Pozvek. Nekaj informacij o vzponu se najde na naslednjih povezavah:

- https://www.gore-ljudje.si/kategorije/novosti/an-200911

- http://www.grmoclimb.net/?str=10&pid=170

- https://pak.si/_web/Galerija.asp?Podrocje=PAK&Funkcija=IndexStran&IDGalerije=59

LpN

Marjan Bohnec,

Dejansko sta vsaj Zadnja Trenta in Zadnjica naselji vikendov, ki pa so zasedeni celo sezono, če ne od lastnikov jih pa oddajajo. Podobno kot na Veliki Planini, ali Pokljuki.

Iztok Snoj,

Zanimiv odziv, kaj se dogaja v vsakotedenskih gorah in vendar vidim malo opažanj gornikov, kaj se nam dogaja v vsakodnevnih dolinah. Tisto je zame zanimivejše in vredno večje pozornosti.

Igor Pavlič,

18. člen

(kampiranje)

Nek zzakon o varoivanju jabvnega reda in iru je jasen"!

(1) Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.

(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.

Seveda gre za absurd, ne razumem, v čem je razlika med spanjem in budnoistjo po zakonu. Čre boš npr. v Tivoliju ponoči sedel in meditial na klopci, ti ne morejo nič, če boš pa zalegel, te bo organ prebudil in oglobil. Dandanes je najbolj tvegano kolesarjenje po Ljubljani ob petkih, mimogrede te klasificirajo kot del rdeče drhali...., delolmrzneža... Moji otroci s ečudijo, ko jim pripovedujem, da smo pred pol stoletja in malo manj žurirali in spali na plažah, v parkih, po hribih in še kje in nas ni nihče preganjal, baje je šlo za enoumje in pranje možgan, anarhijo ter razbvrat. >Zdaj nućživamo v miru in redu, digitalizaciji, čakamo še na e-spanje in e-seks.

Petra Raholin,

Pozdravljeni. Matajur seveda spada v razširjeno različico slovenske planinske poti. Vendar pa smo v 21. stoletju, kjer imamo tehnologijo vedno pri roki in bi se z malo truda na internetu takoj dobilo kje leži žig na Matajurju (opis na Hribi.net - Žig je nekoliko oddaljen od vrha in se nahaja na skali približno 10 m od vrha). Tudi slike so priložene zraven. Se bom pa strinjala, da ga je zelo težko najti, saj nekatri pohodniki odložijo svoje stvari ob to skalo ali se celo vsedejo nanjo in ga zakrijejo.

Lep pozdrav.

Marjan Bohnec,

V svojem avtu, ki je parkiran na dovoljenem mestu lahko počneš karkoli. Prav tako lahko počneš karkoli na privat posestvu, če ti lastnik dovoli.

Zgleda da bo treba po uspešnem referendumu (proti) nadaljevati borbo proti lokalnim šerifom v turističnih krajih.

Igor Pavlič,

Jezersko ni dolina, pač pa kotlinica na stiku Karavank in Kamniško­Savinjskih Alp. Na severu in severozahodu jo omejuje pretežno nižje gorovje in hribovje z manj strmimi pobočji, bujnim gozdom in obilico prepereline, nad ka­terim se dvigata Virnikov Grintovec (1654m) in onstran državne meje Pristovški Storžič (1759m). Na severu in severovzhodu poteka greben od prelaza Jezerski vrh (1216m) prek Golega vrha (1787m) do Male (2018m) in Velike Babe (2127m), kjer se začno nizati vrhovi osrednjih Grintovcev. Ti zapirajo kotlinico na jugu in tudi predstavljajo razvodje med Kokro in Kamniško Bistrico. In še opozorilo tzoistim, ki bi se lotzili joge: oga je v osnovi vezana na versko izkušnjo, ki ne predvideva osebnega Boga, ampak »božje stanje«, v katere posameznik vstopi s telesnimi vajami. Kristjani moramo biti zato ob tem pozorni, da nam miselnost o »vsebožjem« oz. energijah ne poruši vere v presežnost enega Boga! Pa srečen Exploring Forest ter veliko štorij!

Igor Pavlič,

Plezalni vodnik V naših stenah sem imel tudi sam, ppodaril mi jo je pokojni Marjan Keršič Belač, en vogal je bill malo ožgan od požara, ki je 8. maja 1958 uniči sedež oz. skladišče ZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. TAm je bila spravlejna tudi dobršna naklada te knjige, žal pa tudi krtačni odtisi, tako da ponatisa nikoli več nji bilo (za razliko od KAjzelj-Drofenikovega NAšega alpinizma iz leta 32, ki pa iam več kot 300 strani, ponatisnjena je bila pa leta 1982). Tudi Plezalni vzponi -Julijske Alpe F. Svenca ni nikoli doživela ponatisa, čeprav jo je po knjigarnah hitro zmanjkalo, svoj izvod sem recimi pozabil na vrhu Tičarice, do nove nisem nikdar več prišel. Se pa te knjige občasno pojavljajo v malih oglasih na Bolhi.net, lani je nekdo ponujal V naših stenah odlično ohranjen izvod, celo s posvetilom avtorja Janku Blažeju. Za Zahodni del Julijskih Alp smo uporabljali Alpi Giulie avtorjev Gina Buscainija in njegove žene Silvije Metzgelin, izšla je leta 1974 in je obsegala kar 488 strani (biblijski papir-free sheet). Tudi to knjgo iamm še nekje v kleti.KAr s epa tguiče povijnega odnoista PZD do plezanja pa po mojem vedenju ni bilo tako hudo. Še več, četa 1949 so organizirali celo alpinistični tečaj za ženske, bil je to eden prvih ženskih alpinističnih tečajev sploh, ker razen v Sovjetski zvezi alpinske organizacije sličnih tečajev do takrat niso prirejale.

Jaka Ortar,

In še tretje dopolnilo - tokrat k Skuti. O tem, kje so smučali l. 2013, kje skrene nova smer in ali je bilo letos res bolj zalito kot 2013.

Primož in Davorina so l. 2013 smučali Severni steber Skute. Vstopni skok je bil takrat smučarsko zalit in so ga tudi presmučali, letos tam ni bilo smučljivo, zato sta ga dol grede obvozila ("... le tik pred priključitvijo na Smer ob stebru sta morala v roke vzeti cepin in bočno odšatamfati pet metrov čez skalno snežni prehod.").

Nad tem vstopnim skokom so l. 2013 nadaljevali v levo proti vrhu Skute, a so na 2450 m prišli do skoka. Letos pa sta šla Primož in Klemen nad skokom desno in našla smučljive prehode prav do vrha.

Davo o spustu l. 2013: https://www.gore-ljudje.si/arhiv/emseverni-steberem-skute

Smučali so po najbolj levi grapi, začeli so pod skalno zaporo tik pod vrhom. Primož in Klemen pa sta letos slalomirala po vesinah desno od grape.

Težko je reči, ali je bilo letos res toliko več snega kot l. 2013, saj takrat niso šli pogledat istih prehodov. Po fotografiji sodeč (v Davovi objavi) so bili prehodi vsaj spodaj narejeni. Morda pa so že takrat bili pripravljeni in so dobro skriti čakali na pustolovce in raziskovalce nedotaknjenih strmin.

Čestitke Primožu in Klemnu za smer!

Jaka Ortar,

Pozabil sem izpostaviti še eno pomembno podrobnost - Direktna ni bila v celoti smučljiva niti s kratkimi dilcami (verjetno okoli 130 cm) in s cepinom v roki. Na ta način se lahko zbašeš praktično povsod, kjer je sneg.

Previous Next