Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Emilija Vraber,

Ja, res je že skrajni čas, da se poti po Pohorju uredijo. Mi smo se letos v začetku poletja, ko so bile še vse koče zaprte, na poti med Šumikom in Peskom krepko izgubili.

Brane povše,

Pri sestopu je manjša napaka. Pot proti Domu planincev ne vodi skozi tunel, ampak zavije po približno desetih minutah od koče na Klemenči jami levo. Skozi tunel se pride do penziona Na razpotju.

Marjan Bradeško,

Ja, našega dragega urednika Francija Savenca bi morali večkrat takole predstaviti. Predvsem zaradi neomajne volje ohraniti, zapisati za zgodovino. In povezovati ljudi. Prav njegovo delo omogoča svojevrsten pretok znanja. Na Francija me vežejo spomini vse od časov Alpinističnih novic, ki smo jih požirali tudi navadni planinci. Osebno sva se spoznala, ko sem pisal recenzijo Miheličevega vodnika Julijske Alpe. Predvsem pa sem Francija dodobra spoznal, ko sva v njegovi sobi v Ljubljani preživela marsikatero uro ob vzpostavljanju njegove internetne povezave, ob piskanju modema ... Še preden je bila stran Gore ... ljudje delujoča. Ja, tudi pri internetu je bil Franci med prvimi uporabniki. Franci, vem, da čakaš na moje prispevke. Obljubim, napišem še kaj. Kmalu :-)

Marjan Bradeško,

Če niste smeli v trgovino (kateri ukrep že vam to prepoveduje?), še dobro, da ste lahko šli na Triglav. Ne morem mimo cinizma ...

Iztok Snoj,

Hvala Planinski družini za vso gostoljubje! Od leta 2007 sem preštel 23 izletov na Matajur, veliko zimskih, veliko obiskov koče. Dvakrat sem v njej prespal, od tega enkrat celo silvestroval. Srčni ljudje.

Metod Škarja,

Na slikah v steni so po vrsti: Vili Guček (na vrvi sodnika Egon Batič in Zlatko Kunusič), Uroš Grilc (stoji pred steno), Samo Gostič, Tadej Slabe, Nejc Zaplotnik (sodnik Ivica Matković), spet Samo, spet Nejc (zgornji sodnik Ivica Piljić, spodnji Ivica Matković), spet Tadej in na zadnji Marko Lukić.

Na prvi sliki je na sredi spredaj Peter Podgornik (tehnični vodja tekmovanja), dve glavi za njim Boris Čujić, desno od njega Iris Kun iz Splita in Hrvoje Kamenjarin iz Zagreba (oba sodnika). Nad Petrom najvišji v beli jakni Dalibor Vlatković - Dugi (tekmovalec). Skrajno levo Marija Štremfelj in Srečo Rehberger pa dve glavi diagonalno desno Mojca Sluga (takrat Oblak). Slika je izrez iz večjega diasa pa zato ne najbolj jasna.

Na FB je še več slik z več omenjenimi tekmovalci.

Pri prepoznavanju sta pomagala Peter in Slavica Podgornik in se jima lepo zahvaljujem.

Emilija Vraber,

Spoštovani,

prebiram najnovejšo izdajo Tinetovih Bohinjskih gora in jo primerjam s 3., dopolnjeno izdajo iz leta 2001. Pri tem ugotavljam, da v njej ni več niti Tinetovih niti Jožovih fotografij - škoda. Nekatere slike imajo prav nenaravne barve, med drugim tudi naslovnica (foto Aleš Krivec). Tisk se mi zdi nekoliko predroban za nas, starejše bralke in bralce.

Imam še dve konkretni pripombi, in sicer:

1. Stran 27: na sliki je Studor, ne Stador (avtor fotografije je Franci Horvat). Avtor enake fotografije v 3. izdaji z istim podnaslovom je Stane Klemenc, ki je pravilno napisal "Studor".

2. Stran 35: Lastnik Koče na Planini pri Jezeru je Planinsko društvo LPP, Ljubljana (iz Integrala se je preimenovalo 14. 4. 2016).

Upam, da boste pripombe vzeli v vednost - mogoče se doda kakšen popravek v neprodane izvode. Namen je bil dober!

Lep pozdrav,

Emilija Vraber

Luka Logar,

Blagor tistim, ki lahko hodijo oz. se vozijo na izlete med tednom. Med vikendi namreč vlaki v Kamnik ne vozijo (vsaj vozni red SŽ ne najde nobenega)...

Marjeta Štrukelj,

Po toči zvoniti je prepozno, pravijo. Zato samo na osnovi delnih informacij, pred poznavanjem sprememb, že svarim. Seveda bom vse prebrala in se dala poučiti, zakaj je prav vreči v smeti planinstvo in ga zamenjati s pohodništvom. A ta trenutek lahko presodim, da kljub zlatu na tehtnici, kar povezovalnost nedvomno je, ne morem preskočiti prvinskosti prvotne poti z imenom Transverzala. Te nihče nima pravice posvajati za svoje ustanoviteljske načrte, naj bodo še tako pomembni in dobrodošli današnjim maniram in ciljem. Naj preprosto odda študijo in po konsenzu svojo oznako k obstoječim potem, ki jih uporablja v novem katekizmu (jaz katekizmi imenujem vso vodniško literaturo, ki jo posedujem) in prav poskočno zakorači tako po turističnih, kot planinskih, kolesarskih, romarskih, kurirskih in še čigavih poteh. Za slednje seveda nihče noče več slišati, ampak poti tam vendarle so in še stotine tematskih, ki levo in desno vodijo cilje in interese. Narava pa je ena sama, tudi ljubezen do nje in njenih prebivalcev, ki dodeljeni prostor v njej zamejujejo v domovino.

Poudarjam, zamisel pohodne poti, ki bi jo moral prehoditi vsak Slovenec, je krasna, izkoriščanje poti Transverzale pa je izkoriščanje Šumljaka samega, čeprav se skuša prikazati kot njegovo uresničenje. Kot bi rekel Kugy: Za vse to ni nikakršnih pravil. V gorah za marsikaj ni zapovedi in postav. Obzirnost in tenkočutnost nam bosta vselej pokazali pravo mero. Že puritanstvo s spremembo imena v Slovensko planinsko pot je bilo dovolj boleče za tiste, ki so jo prehodili pod prvotnim imenom. Spremembe na terenu bi lahko bile upravičene samo v primeru tehničnih preprek in sprememb v naravi.

Omalovaževanje žigov ob vzpostavljanju GPS dokazil? »Na nekaterih mestih je tudi popravil najbolj očitne pomote stare polovice«?? Avtor navaja, da so iz političnih in drugih razlogov uspeli speljati le polovico, ki nima nobenega najpomembnejših smislov in najlepših lastnosti pravih transverzal. Da so izpeljali le polovico, je res. Da nima pomembnega smisla in lastnosti? Vprašajte še koga, ko jo je prehodil, vključno z razširjeno potjo, morda na trideset let podlage iskanja lepot po slovenskih gorah? In da tisto do morja niso nikakršni hribi poudarja mojster ob utemeljitvi spremembe trase?

Ja, navda te s ponosom, četudi na njej nisi dosegal rekordov in, ko je konec in na zadnji etapi privlečeš kopalke iz nahrbtnika, jo začneš pogrešati, pot. Kar naprej bi šel in hodil po njej. Planinci so sami pogruntali, da poleg Transverzale obstaja še vrsto čudovitih krajev in vrhov, ki jih je treba videti, pa je nastala Razširjena transverzala oz. RSPP. Prostora je za vse ideje dovolj in besedo »povezovalna« in »krožna« bi ob tem lahko s pridom izkoristili. Transverzala je vezna, (prečna pot tudi v knjižnem pomenu) ne krožna pot. Sicer pa je tako in tako mili dobri Šumljak sprva predlagal magistralo. Kadar je čas, da stopimo korak naprej, se najprej ognimo tega, da bi koga pohodili.

Z najlepšimi željami

Meta

Iztok Snoj,

Ali kdo ve, od kod slovenski vzklik "Križana gora"?

Marjan Bradeško,

O tej lepi knjigi - in odličnem alpinistu in človeku - sem nekoč pisal v Planinskem vestniku: http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2009_11.pdf#page=90. Sicer pa je bil Pavle moj sokrajan in je na edinem skupnem izletu (še s šolskim planinskim društvom) že pokazal, kako bo vedno pomagal - nosil je težak nahrbtnik eni od udeleženk izleta, ki ga sama ni zmogla.

Janko Zbranč,

Kaj je ŠPORTNA ferata?

V planinskem slovarju piše: feráta -e ž / v italijanskih Dolomitih zavarovana plezalna pot ali zelo zahtevna planinska pot

Na Siol.net sem našel: ... Ferate niso klasična planinska infrastruktura, ampak spadajo med športne objekte v naravnem okolju, poudarjajo pri Planinski zvezi Slovenije.

Nekoč je veljalo, da je bolj po slovensko "zavarovana plezalna pot".

In zdaj: ... Osredotočili se bomo na športne ferate, torej plezalne smeri in ne poti.

In zgoraj: “Ferata je z jeklenicami zavarovana plezalna smer ali pot v gorah oziroma v skalnih stenah”.

Kaj ni pot "nadelana" (uhojena ...), smer pa označena le na fotografiji/skici ... v steni pa je ev. le kak klin za varovanje; za planince pot, za alpiniste smer!(?)

Ob "športnih" feratah pa najdemo tudi hribovske in/ali gorske ...

Še več variat pa obeta naša WikiPedia, ki vpis "ferata" preusmeri na https://sl.wikipedia.org/wiki/Zavarovana_plezalna_pot

Na https://www.pzs.si/novice.php?pid=13598 pa je: ... Tudi lahka planinska pot zahteva opremo in izkušnje, zelo zahtevne planinske poti niso ferate

Marjan Bradeško,

Tole je pa videti lepo. Bravo, mojstra!

Marjeta Štrukelj,

Te dni lahko beremo: Italijanska policija išče »barbarsko« turistko iz Pompejev

Italijanska policija je v ponedeljek sporočila, da iščejo žensko, ki je v arheološkem najdišču Pompeji kršila pravila za obiskovalce, ko je preplezala antično stavbo, da se je tam slikala s telefonom.

Turistko je ujel drug obiskovalec, ki jo je fotografiral, kako je stala na strehi glavnega kopališča. Fotografija nepremišljene turistke je hitro zaokrožila po spletu in italijanskih medijih. V izjavi je arheološki park Pompeji označil žensko za neodgovorno, njeno obnašanje pa je po njihovem mnenju barbarsko, nevarno in zaničevanja vredno. Iz parka so še sporočili, da poskušajo identificirati žensko, ki ji grozi tudi do 3000 evrov kazni.

Kaj pa pri nas? Ali koga išče policija, ki dokazano skruni obnovljeni spomenik nacionalnega pomena na vrhu Triglava? Ali komu grozi kakšna kazen?

Vzgoja? Najbrž bi bil samo udarec po žepu dovolj vzgojen, saj zavržna dejanja zgolj z moralno obsodbo ne bodo prenehala, ker jih kot take ne dojemamo vsi enako.

Urednik Gore-Ljudje,

Kar nekaj pripomb je bilo na oznako "ferata". Naj vendarle zapišemo, da je to zahtevna zavarovana planinska pot, da v Julijskih Alpah nimamo "ferat" in da planinska organizacija ne gradi in/ali vzdržuje ferat.

Žal ni nobena priromala do sem!?

Marjan Bradeško,

Lepo povedano. Posebej tole: "Dovolj samozavestni, da vemo, da zmoremo, hkrati dovolj ponižni, da vedno spoštujemo težavnost podvigov, pa tudi dovolj hvaležni, ko dosežemo zastavljeno." Ponižnost, spoštljivost, hvaležnost! Za vse na svetu!

Marjan Bradeško,

Skrbi me, da (čeprav v seriji), prvi članek da ton. In tale izbor, četudi pohodne obutve, po moje ni ravno priporočljiv za "v hribe", pač pa za po kakšnih gozdnih cestah in poteh. Tudi sam sem v taki obutvi prišel že marsikam (nikakor pa ne v visoke skalne gore). Ampak nekaj, kar ti objame še gležnje, je gotovo bolj priporočljivo.

Iztok Snoj,

Vsaka čast planincem, ki vlagajo svoj prosti čas in energijo v planinstvo, v vzdrževanje poti in oskrbovanje koč itd.

Imam le predlog za nekoliko lepši izgled okolice koče.

Ko sem junija stopil na rob travnika, kjer se odpre pogled na ostrenja, so me v oči nekoliko zbodle klopi in mize, posejane po travniku.

Niso kak oblikovalski dosežek, verjamem pa, da so predvsem poceni.

Gotovo tudi nisem edini mnenja, da sredi trav vse skupaj ne paše.

Torej moj predlog je, da se te 'postavitve' prenese na rob gozda, pod krošnje dreves.

In tudi sicer - dajmo delovati z občutkom in smislom za lepo.

Osti jarej!

Iztok Snoj

Iztok Snoj,

Prijetno branje serije, ki človeka popelje v nek mirnejši svet, drugačnega, na nek način tudi boljšega, pristnejšega.

Hvala!

Marjan Bradeško,

O tem piše odlična knjiga The Lost Explorer (Finding Mallory on Mount Everest), Conrad Anker & David Roberts, Simon & Schuster, New York, 1999, 191 strani, ISBN 0-684-87151-3. Knjigo toplo priporočam. O vsebini sem obširno pisal v Književnih listih tam nekje okoli leta 2000, še vedno aktualno. Če urednika zanima, lahko pošljem celotno besedilo.

Previous Next