Komentarji

Leta 1997 je Pavle Kozjek kot prvi Slovenec osvojil Everest brez dodatnega kisika.

Čestitke vsem skupaj, še posebno Bojanu, mojemu nekdanjemu sosedu. Namaste in Lp!

Medij, ki že leta in leta živi (povečuje branost) na račun gorskih nesreč. Kadar zmanjka domačih, bo našel kako v tujini.

Seveda obvlada pompoznost v besedah in nesmiselne zveze - kako poneumiti bralce.

"Kljub opozorilom o nevarnosti plazov se je skupina na Vršič podala v kratkih hlačah." je tipičen tak konstrukt.

Ker je za razumeti, da bi bile kratke hlače povsem v redu, v kolikor opozorila ne bi bilo.

Obenem tudi vemo, da je cesta na Vršič eno, nevarnost plazov v gorah pa drugo.

Tipično: česar ne razumemo, to obsojamo! In se ob tem naslajamo.

Beda večjega dela medijev, ki potrebujejo branost nezbranih.

Še ena povezava, čeprav na Vršič Wim resda ni šel: https://www.wiredforadventure.com/the-man-who-climbed-everest-in-shorts/

Ne vem koga pa ti motijo, navsezadnje so vsi imeli kape.

"... smo bili ravno aprila priča tragediji dveh mladih plezalcev v Mangartu" Kot kaže, e bila tu mišljena nesreča v marcu 2007.

Povezava: https://www.gore-ljudje.si/analiza-resevanja-na-mangartu

Ko sem se pred dobrimi 40 leti vpisal na alpinistični odsek nam je tečajnikom starejši alpinist rekel nekaj takega: "Ponesrečeni alpinisti so naši prijatelji." To je pomenilo da se je iz preteklih nesreč potrebno učiti. Za to je potrebno poznati dejanski vzrok nesreče. Bojim se da je v preteklosti bilo nekaj nesreč z smrtnimi izidi iz istega vzroka samo da niso bile aprila ampak pozimi ob večji otoplitvi. Ker pa naša kultura dovoljuje da se pove da je nekdo naredil napako samo če ni dosti ugleden v gorniški srenji se o tem ni razpravljalo. Tudi zdaj bo verjetno dejanski vzrok nesreče zamolčan. Dobro bi bilo tudi da bi kakšen nadobuden alpinist za diplomsko ali magistrsko nalogo opravil študijo stabilnosti snega na naših stenah zmerne naklonine ob nenadnih otoplitvah. Te grape nad Vršičem smo pa tudi pred 40 leti šli pozimi in ne spomladi pa so bile hujše zime.

Nujen popravek!

" Bila je brez vsakršne opreme (dereze, cepin)" - to ni res. Šel sem ponovno v spomin, opremo je imela. Glede čevljev pa navedba drži. Ja, v sestopu je bila vrv vseskozi v rabi.

Kaos je vsepovsod

»… še ni znano, kdo bo prevzel odgovornost zanjo.« Retorika, ki sem jo navajen pri terorističnih napadih in ne pri gorskih nesrečah.

»Kot vemo, se je skupina šestih gornikov z vodjo ture v neprimernih vremenskih in snežnih razmerah odpravila z Vršiča ...« Vemo, kakšno je bilo vreme v času reševanja, nihče pa še ni objavil, kakšno je bilo v času, ko so krenili z Vršiča.

»… sedemurni intervenciji, ki sta jo ovirala močno sneženje in megla« Kaj ni v tem času zapadlo le 10 cm snega?

Ali je kdo že poročal, da je poleg izjemno uspešnega posredovanja velikega števila reševalcev k celoti nekaj prispeval tudi alpinist – gorski reševalec, ki je bil na mestu nesreče, ki je zagotovo nekoga že oskrbel, ki je dal natančne informacije, ki …

Pred leti sem videl, kako je gorski vodnik spomladi na Triglav zvlekel klientko. In jo uspešno tudi vrnil na Kredarico. Bila je brez vsakršne opreme (dereze, cepin), še njeni čevlji so bili mehki 'ko putr', take kot sem jih nekdaj imel za lažje ture v sredogorju. Ja, veliko zmorejo, ni kaj, kapo dol! Tu pa je šlo za šesterico, ki je smer bila sposobna zlesti samostojno. Saj so jo. Ni šlo za napako človeka pri vzponu. Ne govorim o odgovornosti. Vidim samo, da poročanje ni celovito, ne zajema vseh okoliščin.

»… tudi jaz ne morem biti zdravnik …« tako, kot so gorski reševalci potolkli svojega člana, zdravniki ne bi nikdar storili svojemu. Ali sploh zna/želi/zmore kdo reči še kakšno dobro besedo?

Ocena neprimernosti. So se odločili iti glede na svoje sposobnosti in snežne razmere, da to zmorejo?

Glede odlomljene opasti: je bilo to pred leti za pričakovati ali so se lastnosti snega v zadnjih letih kaj spremenile?

Nazadnje želim vsem petim kar najboljše okrevanje, vsem vpletenim kot tudi njihovim družinskim članom pa zacelitev ran, tistih nevidnih.

Zanimivo da se pri vsej tej izredni medijski obdelavi nesreče pozablja na alpinista, piše pa se o nekih vodnikih, inštruktorjih. Povsod po svetu naveze v najzahtevnejših in tudi najlažjih smereh vodijo alpinisti. Alpinisti imajo včasih še kakšno licenco za gorskega vodnika ponavadi pa ne, imajo samo vozniško dovoljenje. V Sloveniji v skladu z kumrovško doktrino opravljajo izpit pred republiško komisijo, v večini sveta ne poznajo tega, alpinist je pač tisti ki pleza alpinistične smeri, so boljši in slabši, bolj izkušeni in manj izkušeni, izkažejo se z svojimi vzponi, ne z licenco.

Predvsem v zahodni Evropi se je pred več kot 100 leti razvil inštitut gorskega vodnika, namenjen vodenju premožnejših klientov po tudi zahtevnih alpinističnih smereh. V Jugoslaviji in drugje v V Evropi je po 2. sv. vojni ta inštitut skoraj zamrl, vse v skladu s kumrovško doktrino. Namesto tega se je razvijalo organizirano planinstvo in alpinizem temelječ na prostovoljnem delu, ki pa se je glej ga zlomka uspešno kosal z bolj komercialno naravnanim alpinizmom v bogatejši Z Evropi. V zadnjih desetletjih pa se je povsod pojavila horda osebkov, ki zaradi svoje starosti in omejenih ciljev ne sodijo na alpinistične odseke, tem so samo breme, ne želijo pa da jih vodniki vodijo ampak želijo pridobiti znanje da sami opravijo lažje vzpone. Klasični gorski vodniki jih verjetno niti ne bi želeli učiti, saj pri tem tvegajo da izgubijo potencialnega klienta.

Če ne želimo da se ti osebki učijo samo preko spleta obstoji potreba za komercialno organizacijo, ki jim bo pri tem učenju pomagalo. Kot učitelji se pri tem samodejno ponujajo dobri stari alpinisti, saj če lahko vodijo navezo čez najzahtevnejše smeri na svetu (dostikrat z bistveno slabšim partnerjem), lahko vodijo in učijo začetnike tudi po lahkih smereh. Pri tem pa jim pri pridobivanju klientov in tudi boljših pogojih pri zavarovalnicah pomagajo razni izpiti in licence, tudi tisti izpit za alpinista pred republiško komisijo.

Pri tem bi se od PZS pričakovalo da kot krovna organizacija pomaga, ne pa da asistira pri sprejemanju zakonov in predpisov, ki v dobri stari kumrovški maniri niso izvedljivi in niti niso mišljeni da bi se jih upoštevalo.

A tu pa ni bilo nevarnosti plazu?

Naslov tega članka je pa tak, da prav vzpodbuja župane gorskih občin da bi na ceste ali poti postavili še kakšno mitnico za pobiranje pristojbin za prehod čez njihovo ozemlje in tako vsak malo zmanjšali kaos.

Upam da tukaj napisane neumnosti ne držijo. Piše da na odsekih lahko tečajnike in mlajše pripravnike vodijo po plezalnih turah samo alpinistični inštruktorji. Če se prešteje število enih in drugih se vidi da to ne gre, lahko se vzgoja mladih alpinistov potem kar ukine. Enako je pri razmerju števila planincev ki bi želeli izboljšati znanje in številu gorskih vodnikov.

V izogib te nesreče in kakšne pretekle še hujše bi pa zadoščalo znanje planinca, ki pohajkuje po dolinah pod stenami, tak ve da se aprila z sten plazi sneg sam od sebe, prav tako pozimi če nastopi obdobje močnejše otoplitve.

Redko obiskan vrh - tako bi lahko dejali pred desetletji, ko smo bili več ali manj med redkimi turnimi smučarji na Velikem Selišniku. Potem, ko je nekaj objav zaokrožilo po spletu, pa je vsako leto bolj obiskan tako pozimi kot poleti. Tudi letos brez smučanja z njega ni šlo: https://www.gore-ljudje.si/Objavljalci/veliki-seli%c5%a1nik

Za vse, ki ga ne poznajo in da ne bo nesporazuma, Mára Holeček je Marek Holeček.

Mire Steinbuch

Hvala, Mire!

Res je, pri sicer že tako kratki novički sem spustil kar tri bistvene besede; po tvoji zaslugi (in dodatnimi podatki) je novica popolnejša.

Mislim, da ta podatek ne drži. V knjigi Bernadette McDonald Iskalci svobode na strani 251 piše, da sta Krysztof Wielicki in Leszek Cichy 17. 2. 1980 opravila prvi zimski pristop na Everest.

To potrjuje tudi Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/Krzysztof_Wielicki, https://en.wikipedia.org/wiki/Leszek_Cichy)

Mire Steinbuch

Inšpektorji so pregledali manj kot 1% planšarskih koč in podobnih objektov v TNP ki se uporabljajo kot vikendi. Res pa je problem tudi TNP, treba ga bo vrniti v meje izpred leta 1981 pa bodo potem imeli inšpektorji manj dela.

Manj prometa v TNP bo, ko se bo ta zožil v meje izpred leta 1981. Sicer pa vse te akcije zgledajo kot da bi se hotelo vikendašem omogočiti da lažje oddajajo v najem svoje planšarske koče, jasno je da je bolj atraktivno če naokoli ni raje.

dober dan g. Silvo,

veliko tega kar se nanaša na divjo strugo hudournika Mrzli potok s slapovi imam že predstavljeno v prejšnjih potopisih, ki se nanašajo na predele s strugo Mrzli potok, od Barja Šijec na Pokljuki, preko vasi Korivnik, mimo predela Prarnjek do Bitenj potoka ob vasi Nomenj. Vseh prispevkov se je nabralo kar veliko (26 prispevkov), pošiljam povezave le na nekaj potopisov (7), nekaj mojih video prispevkov pa tudi predstavlja divjo strugo Mrzlega potoka v najbolj divji strugi pod predelom Parnjek in za Osrešč (Kamniti most) in (Gojili so tobak),

hvala za pozornost tudi za prispevek "Moja gorska pot" in še naprej dobrodošli,

pozdrav Janez Pikon ...

Robaršk čevdr

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/emrobarsk-cevdrem

Kofčarjov čevdr

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/emkofcarjov-cevdrem

Kamniti most

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/kamniti-most

Gojili so tobak

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/gojili-so-tobak

Barje Šijec

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/barje-sijec

Parnjek

https://www.gore-ljudje.si/kategorije/informacije/emparnjekem

Bohinjski Martin Krpan

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Informacije/bohinjski-martin-krpan

Pozdravljeni g. Pikon, ob prebiranju prispevka Šoštarjev rovt sem si zaželel še opis poti in fotografije slapov Mrzlega potoka. Prepričan sem, da tako kot mene tudi nekatere druge to tudi zanima. Z veseljem bom še naprej prebiral zanimivosti z vašega konca.