Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Igor Pavlič,

Ne smeo ppozabiti na parapsoihološke metode! Ena najbolj uspešnih slovenskih jasnovidk je zagotovo profesorica Milka Petrovec -Koprivica. Leta 1984 je pravilno določila mesto, kjer je strmoglavil vojaški helikopter, v katerem so umrli trije častniki Jugoslovanske ljudske armade. K iskanju jo je nagovorila prijateljica, ki je bila soseda žene enega od izginulih pilotov. Milka Petrovec - Koprivica je s pomočjo pilotove trenirke, njegovih fotografij, nihala in specialnega zemljevida "občutila", da je helikopter nekje na območju Jelenovega žleba v okolici Črnomlja, čeprav so ga takrat intenzivno iskali v okolici Postojne. Na podlagi tega podatka so iskanje preusmerili na ta del Slovenije in strmoglavljeno gazelo res našli borih 50 metrov stran od točke, ki jo je določila jasnovidka. Milka Petrovec - Koprivica tudi sicer med ljudmi slovi kot ženska, ki je do ure, kraja in jakosti natančno napovedala potres na Kopaoniku, napovedala vojno v Jugoslaviji, našla več kot petdeset pogrešanih, umrlih in živih oseb...

Peter Nagode,

Sistem obširen kot je ne dopušča stvarnih rešitev ... https://www.24ur.com/ekskluziv/survivor/mantrailing-ko-psi-resujejo-zivljenja.html

Pa tudi v arhivih G-L, ki za razliko od drugih ohranjeni so, so takšne zadeve ...

Janez Javoršek,

Pred tedni sem javno, a precej zakrito pisal o statusu strmega (alpinističnega smučanja) v Sloveniji. Pričakoval sem kak konstruktiven odgovor in debato (Slavc je na takšne zapise vedno reagiral, ponavadi ne javno, a sva si vzela čas tudi za več kot uro tel. pogovora, a sedaj je žal pokojen), a se na to temo ni zgodilo prav nič. Ne bom dolgovezil, v alpinistične novice je strma smuka dobila mesto (šele) 27. aprila! V tej sezoni se strmo smuča od začetka decembra, torej skoraj že pol leta. Do konca aprila, v pol leta zimske sezone, je bil omenjen le en alpinistični spust. Za moje razumevanje poslanstva alpinističnih novic je to vsekakor katastrofalno.

Ne bom se spuščal v natančno naštevanje alpinističnih spustov, ki bi v "trdi" zimi lahko imeli mesto v teh novicah- vsi so bili omenjeni v različnih spletnih socialnih omrežjih, zato bom omenil le nekaj tistih, ki so strmejši od 50 st., (ki pa nikakor ni meja za alpinistični spust), a manj strmih je bilo "malo morje":

Škrbina v Devicah, grapa ob Gamsovem robu (mali Koritniški Mangrt), zahodna in Župančičeva v Mali Mojstrovki, smučalo se je v Razorju, iz sedla na ledenik v Triglavu, Desna in Leva v Vrtači, vzhodna grapa v Svačici, Lenuhovav Begunjski Vrtači, Božičkova v Jezerskem Stogu, Trolko in več variant Y v Velikem vrhu Begunjščice, tam tudi SZ greben, Frelihova in Nahod , Ob severnem grebenu v Viševniku.....

Pri vsej zadevi najbolj bode v oči dejstvo, da se v alpinističnih novicah najde mesto za npr. vzpon po Lenuhovi ali desni v Vrtači (to naj bi bila alpinistična vzpona) spust s smučmi čez njiju pa se sploh ne omeni. Dokler bo takšen kriterij, bodo slovenski alpinistični spusti s smučmi v alpskem merilu komajda zaznani (ali pa sploh ne), na veliko pa beremo o npr. banalnih spustih v ameriškem ozebniku, kjer se pada, lomi, kolesari, prevrača....

Peter Nagode,

Popoobjava?

Igor Pavlič,

Umrla je včeraj popoldne v UKC Ljubljana.

Marjan Bradeško,

Če bo še kdo tam doli pohajal, pred precej leti sem za Planinski vestnik pripravil celovit vodniček, ki si ga lahko ogledate tule: http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2007_10pr.pdf#page=3

Peter Nagode,

- Kopačeva ideja se je v celoti izrodila.

- Cenjeni Frischauf je imel dokaj takšne nazore, ki so v enem obdobju zaželeni, v drugem pa prepovedani, da je zagovarjal načelo naj bo lastnik tisti, ki stanuje na tistem območju in tam dela. Ker so planine in gore postale sčasoma "last" ljudi, ki ne živijo niti blizu, je zadeva postala kompleksna ...

- Zanimivo je, da se prebivalci Podvolovljeka ne zganejo, saj tričetrt odplak (pri)teče k njim. Da se ne zganejo, ko jim izsekana naravna pregrada na VP omogoča vdor silnih JZ vetrov in je gozd od Podvežaka do Raduhe na tej višini zdrt (večinoma je seveda lastnik spet oddaljen - Nadškofija). Da se ne zganejo in zaprejo cesto na VP, ki teče po njihovi občini in jim prinaša še kakšno drugo obremenitev - "meščani" so jim vzeli precejšen del planine, kljub temu, da naj bi se lastnina delila po tem kam odteka voda ...

- Rešitev problemov bo, ko se bo razpoka v Plazu tako povečala, da se bo plaz spet, kot v davnini, speljal in odnesel cesto. Potem pa bo nekaj časa Planina - planina ...

Peter Nagode,

V Kamniku je živel alpinist, ki ga najdemo tudi na "zgodovinskih" fotografijah, ki so nastale med prvimi posnetki začetkov reševalcev letalcev pri GRS ...

Možakar z zavitimi brki je po pripovedovanju malo starejših alpinistov ob pogovoru, ki je nanesel na plezanje Centralne v Z steni Planjave (njegov projekt), rad vprašal, če so plezali tudi spodnji del ob Jugovi. Če je bil odgovor, da so plezali samo nad prehodom, je bolj zavil z brki in namrščil čelo ... Njegovi pogledi na bonton so bili pač takšni, da je svoje vrednote branil do ...

Skriti prehod v S steni Kompotele prav tako ponuja zelo lep prehod nad spodnjim delom že obstoječe smeri (vris na fotografiji je od tam naprej), a je iluzorno pričakovati, da se bo oglasil kdo od plezalcev te smeri, ali pa plezalca, ki sta plezala Bojne ... Odličen prehod, ki so ga tokrat ob ugodnih snežnih razmerah udeli plezalci, je sicer najti v zapiskih lovca in alpinista Jaka, a ni jasno kako se je tega lotil, ali pa je samo opazoval "svoje" živali na prehodih pod SV razom v Jermenco ... najbrž jim ni tako sledil kot Bos!

Igor Pavlič,

Dvomim, da se je Planinska zveza sprostituirala do te mere, da se gre promocijo poizvajalcev in blagovnkih znamk. Tu nekaj ne štima! Katere smučke, kline, vrvi, hrano, štunfe, avto, telefone itd. pa priroroča PZS? Kak njihov demanti tega Dnevnikovega zapisa bi bil dobrodošel!

Metod Škarja,

Gotovo je tudi to razlog, da so opustili nekoč markirano pot skozi Grlo. Ker je nevarna še daleč v pomlad. Vse od sredine stene vzhodno, levo od te zgornje rampe, kjer sem smučal, skozi številne grape na koncu prileti vanj.

Metod Škarja,

Planjava je sicer, kar se tiče razmer, predvsem plazovnih, izrazito neugodna. Še v zimah z malo snega so pod Grlom in Belo grapo običajno ogromne plazovine. Kot široka bariera sprecipitira precej več snega kot naprej gor nad Okrešljem. Zgoraj se velika V-oblike pobočja vrstijo eno za drugim in nekaj kasneje, aprila, je že močno sonce zjutraj z ene in popoldne z druge strani. Takrat 2014 sem bil čez 14 dni še enkrat spodaj. Vmes se je led že malo preobrazil in postal smučljiv. Ampak v zgornjem delu je bilo ogromno snega z večmetrskimi opastmi, gor na 2400 pa je bilo 5 stopinj. Nisem upal vstopit, pa čeprav je bil potem ves dan mir. Letos je, kar se tega tiče, precej bolje, ker je sneg zgoraj večinoma odpihnilo (oziroma že prej splazilo) in tudi opasti so bistveno manjše, obenem pa je dobro zalit srednji del. Redka kombinacija.

Peter Nagode,

Manjkajoči s, ki se je prikradel "inštruktorju ..." pove marsikaj. Stanje na področju gorskega reševanja je res obupno - brez ogledala.

Metod Škarja,

Tole sem napisal na vprašanje, če bom objavil tudi 2. del zgodbe: "Lej, bilo je kar nekaj dileme, a se to objavi ali ne. Prevladalo je to, da je to bil nazaj gledano 8-letni projekt in 7 let je trajalo, da so se razmere približno ponovile, vsako leto sem šel gledat, kako je. Čez 7 let ni šans, da bi šel delat kaj takega, če bo čakalna doba podobna. Že tako sem imel namen po tej sezoni ali pa če počakam še kako leto, da poskus iz 2014 objavim. Ker nočem držat za sebe smučljive linije, ki jo bo lahko naredil kdo drug. Ker presmučat severno steno Planjave, ne vem, če je kdo to kdaj resno gledal, bi bil dosežek."

Pozornost pa zadevi dajo drugi. Lahko bi bilo par ogledov in par "lajkov", tako pa so se ogledi, kar se vidi dobro na FB, kar nadaljevali še do pred par dni, pa na YouTube je bilo v 2 dneh 300 ogledov. Kaj dosti godrnjanja o preveč pozornosti sicer ni bilo, en privat mail zaenkrat pa kaka dilema v obliki komentarja na FB-ju. Tam se da lepo videti, v katero smer je sicer šla razprava. Za mlado generacijo se zdi, da zna kar biti neka inspiracija, tako malo "out of the box" zadeva :). Upam, če se kdo loti, da bo varno izvedeno. Na G-L pa iz teh razlogov, ker je bolj "resna" stran, niti nisem mislil dat, in sem napisal prispevek šele na povabilo urednika. Pa tudi na Snežaku sem objavo začel malo samoironično "Zgodovina tega 'podviga' je ... ". Pa srečno!

Janez Javoršek,

Dvajset dni se na vseh mogočih spletnih klikih z miško vrti "lep alpinistični dosežek"

Lep?

Alpinistični?

Dosežek?

Za zaključek so poskrbeli gorski reševalci z helikopterjem!

A res nihče več nima doma ogledala?

Janez Javoršek, alpinist, inštruktor gorkega reševanja in občasni smučar!

Peter Nagode,

Lep alpinistični dosežek, (nav)kljub zaključku ...

Vsekakor je zanimivo kaj vse so presmučali Jezerjani na svojem koncu in česa vsega se nikoli niso lotili Herletovi Solčavani. Sosednje doline, pa povsem druge zgodovinsko človeške (ne)prilike ...

Peter Nagode,

Glede na to, da s(m)o dobili v dobrem letu še eno kategorijo planincev, tako imenovane korona-planince, ki puščajo smeti kot svoje sledi, vsekakor dobrodošla navodila ...

Boštjan Borštnar,

Bravo Petr! A ni Petr GRS Škofja Loka?

Iztok Snoj,

Gospod Tomaž, hvala!

Bral sem vaše prvo poročanje. Izjemno. Obenem hodite po najvišjih gorah z največjimi in ostali ste živ,

Ko so vas pred časom v SN (ne gre za Sportske novosti) v članku naslovili kot 'zobarja', je bil to v mojih očeh udarec pod pasom.

Ne te in ne prejšnje objave SN niti ne bom bral, ker prvo zapisano je najmočnejše. Nekateri so usmiljenja vredni.

Marjeta Štrukelj,

Problem niso psi, problem so lastniki. Nevzgojeni lastniki, to je lastniki, ki zaradi svoje puhloglavosti, sebičnosti, vzvišene arogance in celo neznanja, onemogočajo odgovornim lastnikom sožitje s svojimi ljubljenčki, kjerkoli med ljudmi, lahko tudi v koči. Seveda imam rada vse kužke in nekaj lastnikov.

Zgodba, ki še ni stara teden dni:

Prelepo sončno jutro na Katarini. Žvrgolenje ptic ga pozdravlja in naju spravlja v dobro voljo. Nad parkiriščem se po strmi asfaltni poti podava proti gozdni strmini, ki vodi k Jakobu in za zadnjo hišo, na desni pod grmom … zavezana rumena PVC vrečka s pasjim iztrebkom. Kot posmeh zapovedani kulturi pobiranja. Glasno komentiram in bentim, nato zmaga lepota dneva in prijetno je posedeti pri cerkvici na vrhu hriba, ponosu naše občine. Namesto gozdne strmine z neprijetno »bombo« jo nazaj grede navižava skozi vas, že dolgo se nisva tam razgledala, prijeten mir vlada v zgodnjem dopoldnevu … še ovinek in bova na parkirišču. Na levi si sledijo hiše v strmem klancu in nasproti na desni je strmina zavarovana z ograjo, povezani leseni nosilci – količki sledijo eden drugemu in zamejujejo cestišče. Na enem od lesenih količkov zagledava prav táko zavezano rumeno vrečko s pasjim iztrebkom! Aroganca ali debilnost? Žal ima zaenkrat g. Beguš najbrž prav.

A skriti optimisti se ne damo. Morda nekoč dozorimo za lepoto in sožitje brez posmeha pravilom obnašanja? Pravilom, ki jih narekujeta srce in zdrava pamet, ne parlament.

Robert Šušmelj,

Tomaž, zadnje 14 dni tvojega vzpona sva z Barbaro iskala informacije in spremljala kaj se dogaja na gori. Upala sva, da se boš vrnil, da še kdaj spijemo kavo in delimo kake lepe trenutke ob tvojem pripovedovanju osvajanja naravnih lepot. Pravilno si se odločil v ključnem trenutku, da nisi nadaljeval in to ni poraz Tomaž, to je zmaga, kar si naredil. Hvala za to.

Robi in Barbara

Previous Next