Nika Krivec: ... Supppr!
»Sam še ta k*** notranja presoja pa še un k**** sestank, pa pičimo« je bla mantra zadnjega delovnega tedna v aprilu pred odhodom na težko pričakovani dopust v italijanski plezalski raj po imenu Arco. Jaz bi 'just cuz' najraje pičila že kar v petek, vendar smo se s Tomažem, Ano in Alino na koncu vseeno odločili za malo bolj laganini odhod v soboto zjutraj.
Prvi detajl tedna je bil na parkingu v zaspanih Fužinah spravit vse v avto (»!!Nikol nikol nikol več ne grem v 4«, se je tiho pridušala … Pot je minila brez večjih posebnosti in prav lepo je bilo ob prihodu v kamp srečati prve znane obraze, Majo, Jana, Miho, Gašperja R., Zalo in Blaža. Prva naloga dneva: razpakirat ciganarijo iz avta, postavit šotore in ferajnovski paviljonček. Nekateri so potem po hitrem postopku šibnili v stene, drugi pa smo si ga z aklimatizacijo vzeli malo bolj naizi in šli počivat in/ali na pivo. No ja, nekaterim se je iz stene kar zelo mudilo in so se tudi sami kmalu znašli za mizo s kriglom v rokah. Zvečer sta se nam pridružila še Uroš in Larisa in naš tabor je počasi začel dobivati obliko.
Nedelja, ponedeljek, torek in sreda so obljubljali relativno lepo do super vreme, tako da so se plezalni plani kar vrstili. Vodja tabora je sicer v ponedeljek žal obležal z bolečim grlom, so se nam pa ta dan zjutraj pridružile okrepitve v obliki TDV-ja, Saše in Katje ter Ambrota in Matjaža.
Jan in Maja sta bila prve dni najbolj utečena naveza, ki je lepo štepala vzpone brez kakšnih pretresov, medtem ko smo ostali doživljali tako vzpone kot padce. S Tadejem sva denimo v ponedeljek šla plezat ful hudo smer Nikotina 6c+ v Pian de la Paia. Prvi raztežaj naj bi bil po skici 6b+, v resnici nama je pa dal tako po p***, da nama ni blo jasno a ma nč več. No, potem sva na prvem štantu mal jamrala, Tadej je banano pojedu, da bi mogoče ratu Banananjam, js sm se lotila drugega raztežaja (5c), pa obupala nad dolgim gibom in obrnila. Tadej me je prepričal, da sva splezala še tretji raztežaj, kao da greva pogledat detajl… js sm že halucinirala, ko sva začela abzajlat. Kakorkoli, varno na tleh pade debata o smeri, blablabla, levo in desno, kar naenkrat pa Tadej: »Ej, kaj piše tm na steni, Nikitititita, al neki,….??«, jaz se obrnem in odrevenim: FAK, Nikotina!!! in puščica v levo… najina smer pa naj bi bla na desni?? No ja, ob pogledu navzgor nama je bilo takoj vse jasno. V najin zagovor je bil napis zelo slabo viden, vsi pa tudi vemo, da v stresnih situacijah včasih vidimo skalne formacije, ki ne obstajajo. Namesto 6b+ sva plezala 7a, namesto 5c pa 6b+. Uau, res, uau.
Gašper, Zala in Blaž so ga tudi fajtali po svoje in v torek splezali 1000-metrsko Via del Boomerang v Monte Brento in prišli domov čisto navdušeni in zaljubljeni v lajf. Drugi smo se držali preverjenih domačih sten nad Arcom in v torek je bil San Paolo deležen čao vlakca v obliki Jana, mene, Maje in Hribota. Nekateri so šli frikat. Zvečer sta se nam pridružila zakonca Beg.
Sreda, zadnji dan pred napovedanim dežjem in prisilnim restičem, je nama s Tadejem spet zadala udarec – tokrat v obliki smeri Spiderman 6c+ v Parete di San Paolo. Prvi raztežaj 6c+ bi sicer skoraj splezala, vendar pa sva pozneje zgoraj, kot se je pošalila Maja, izgleda plezala bolj vznak kot navzgor, saj naju je smer s svojo konstantnostjo malo pošolala. Neponosno lahko povem, da sem zadnji 6c, ki je sicer bolano dobra previsna plezarija v rumeni skali, brezsramno potehničarila kot druga v navezi. Tadej je pa kar dobro fajtal v tem cugu in je naredil vse gibe. Uglavnem, če je kdo dvomu, naplezala sva definitivno se.
Ker je bil za večer, noč in naslednji dan napovedan dež, smo se v sredo zvečer, kot seveda čaoti tako zelo dobro znamo, zavlekli pod paviljon, zaprli zadrgo in se zakleli, da nas varko, ki nas je vsak večer prijazno podil spat, tokrat zaprmej ne bo premaknu nikamor. In tako je tudi bilo!!!! »Lubezen, lubezen, lubezen, to smo miiiiiiii!!« in podobne srčne izpovedi so se razlegale po kampu še pozno v noč, ni pa manjkala niti polnočna ‘taljata’ (hvala, bojsi), tarok v osem in seveda Kregarjev sadjevc (in seveda še kaj drugega. Hvala, dež!
Četrtek: dan za šoping, pivčkanje in skupno večerjo v piceriji ter kovanje skrivnih planov. Našega predragega načelnika oz. Superboy-a (definitivno najbolj predvajan komad tega tabora ) so se njegovi kolegi odločili v petek, na dan njegovega in Majinega odhoda v Ljubljano, naskrivaj ugrabiti in odpeljati na fantovščino nekam južneje… in Majči je bila vezni člen. Tako smo v petek vsi nestrpno pričakovali ta dogodek in se spraševali, kako Jan ne dojame, da se nekaj dogaja, ko je ponavadi vrhunsko organizirana Majči zamudila že drugo vremensko okno, da bi pospravila robo. Popoldne se je potem večina vseeno odpravila še plezat, bolj ali manj uspešno, saj so bile skale ponekod še vedno mokre od naliva, kar nekaj udeležencev pa se je poslovilo.
Sobota pa je bila zame zagotovo vrhunec tabora, saj se mi je uresničila želja, ki se mi je izoblikovala že nekaj tednov prej – smer Cesare Levis v Pian de la Paia. Čudovita in naporna plezarija po pokah, zajedah in kaminih. Res sem vesela, da se je vse tako lepo poklopilo. Ob poznem prihodu domov so naju s soplezalcem prijatelji pričakali s palačinkami in zadnjim pivom in naju tudi malo okarali, da kdaj se hodi domov… kot je tudi prav.
In glej - že je tu nedelja in ta grozni odhod domov… Pa kako naj grem, če se vtisi še niso niti polegli, če sobotna dogodivščina še malo drži in če bi še rada ostala…. pa kaj hočeš, naviješ glasbo in v dobri družbi spakiraš, greš še na zadnji sprehod po mestu in se odpelješ, z zavedanjem, da se še vrneš.
Poleg naštetih čaotov sta nas tekom tedna sicer obiskali tudi navezi Gašperin-Jaklič in Germek-Černova, ki so se prav tako potikali v bližini. Tako da lahko rečemo, da je čao letos za kratek čas okupiral Arco.
Mislim, da smo prav vsi začutili en tak poseben vajb in povezanost in se res res res imeli lepo. Naj povejo svoje še slike, čeprav je zelo težko nardit dober izbor, ki zajame vse po tok bogatem tednu. Rada vas imam in komaj čakam naslednje skupne podvige! Pa pridite kej na obisk k meni v Dolomite...
P.S.: Naslov je interna fora, sori, drugič pridte zraven. Mjau mjau mjau.
Preplezane smeri:
27. 4.
Colodri, Primi Sogni, 6a, 180 m (Jan J., Maja G. & Gašper R., Zala J., Blaž S.)
28. 4.
Coste dell'Anglone, La Piccola Piramide, VI , 350 m (Jan J., Maja G.)
San Paolo, Sabina, VI/IV-V+, 180m (Miha H., Blaž S.)
San Paolo, Caldo Inverno, 300 m (Miha H., Blaž S.)
Cima alle Coste/Lo Scudo, Nuvole bianche, 6c, 200 m (Tomaž P., Nika K.)
Cima alle Coste/Lo Scudo, Transeamus, 6b, 200 m (Ana Š., Alina L.)
San Paolo, Sabina, V+, VI, 180 m (Gašper R., Zala J.)
29. 4.
Coste dell'Anglone, Il Canto dell'Indria, VI+, 300 m (Jan J., Maja G.)
Pareti di Pezol, Cresta di Pezol, V+/IV+, 300m (Miha H., Blaž S.)
San Paolo, Sabina, V+/VI (A0), 180 m (Larisa, Uroš)
30. 4.
San Paolo, Selene, VI, 250 m (Jan J., Nika K. & Maja G., Miha H.)
Monte Brento, Via del Boomerang, VI/IV-V+, 1000m (Gašper R., Zala J., Blaž S.)
Cima alle Coste/Lo Scudo, Amici del sottobosco, 6a, 280 m (Ambrož K., Matjaž V.)
Piccolo Dain/Parete Sud Est, Le strane voglie di Amelie 5b, 5c, 250 m (Larisa, Uroš)
San Paolo, Via Sabina, VI-/IV+, 180 m (Tadej, Saša, Katja)
1.5.
San Paolo, Helena, VI, 200 m (Jan J., Miha H.)
San Paolo, Fuga dell'Hades, VI, 200 m (Jan J., Miha H.)
San Paolo, Due piccoli pilastri, V+, VI, 130 m (Maja G., Gašper B.)
San Paolo, Nuova via Argo, V+, VI, 150 m (Maja G., Gašper B.)
Parete Zebrata, Giusy, 5b A0, 140 m (Ambrož K., Matjaž V.)
San Paolo, Selene, VI, 250 m (Ana Š., Tomaž P.)
Regina del Lago/Fiori di Primavera, Settimo cielo, 5c, 110m (Larisa, Uroš)
3. 5.
Monte Colt/Parete Centrale, Perla nera, 6b, 100 m (Ambrož K., Matjaž V.)
Parete Zebrata, Zo Le Man, 5b, 120 m (Gašper in Nika B.)
4. 5.
Pian de la Paia/Il Dain, Cesare Levis VI+, V+, 300 m (Tomaž P., Nika K.)
Parete Zebrata, Rita, 5b, 400 m (Ambrož K., Matjaž V.)
San Paolo, Sabina, VI, 180 m (Ana Š., Alina L.)
Costa dell'Anglone/Piramide Lakshmi, La Bellezza della Venere, IV+, 300 m (Nika in Gašper B.)
5. 5.
Parete di San Paolo, Siuxsie, IV+, 100 m (Nika in Gašper B.)