Janez Pikon: Gozdni vrh skrvinčenih macesnov in viharnikov v veznem grebenu, ki zahodno deli planino od robatega gorskega sveta pod Šoštarjem v smeri Črne prsti. 
Na planino Za Črno goro (Ravharsko planino) vodi prehod mimo kanala s predorom, ki je bilo izdelano za odvodnavanje Bohinjskega predora. Planino hitro dosežem in postanem za krajši čas ob stanovih na robu le-te, ter že nadaljujem višje in zahodno pod Čednkovo glavo, kjer se s posebno prijetnim občutkom spominjam lanskega snidenja tu na predelu omenjene gore med nizkimi macesni, ko dohitim troje prijetnih planink, ki veselo kramljajo in nadaljujejo v smeri pod Rušnim vrhom na Črno prst in kasneje do Orožnove koče. Gozdni vrh skrvinčenih macesnov in viharnikov v veznem grebenu, ki zahodno deli planino od robatega gorskega sveta pod Šoštarjem v smeri Črne prsti.
Po krajšem pozdravu in pogovoru z zdaj že znankami sam nadaljujem višje pod Preval, kjer je nekoč v davnini vodila steza na greben s sedlom, ter preko Rušnega vrha do Črne prsti, ko mi nenadoma z jasnega neba vetrič plapolajoče spusti manjše pero velike gorske ptice točno pred moje noge, kot v opomin ali znamenje? mogoče! Shranim to podarjeno pero v nahrbtnik in sprejmem nenavadno darilo za spomin, ter nadaljujem po stezi iz davnine.
Že v mladih letih sem tukaj med počitnicami preživljal lepe dni, takrat je planina še živela z vsem kar sodi v to okolje, kar se mi je za vedno vtisnilo v spomin, kot tudi danes zahodno na Čednkovi glavi (1542 m) in severno pod Šoštarjem, preko neprehodnega in z gostim rušjem poraščenega vrha je po celotnem grebenu nekoč vodila udobna steza, ki je bila še sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, priljubljen prehod na sedlo in zahodno v smeri grebena gore na priljubljeni vrh Črne prsti. Sledi manjšega rastišča alpske možine (kraljice Alp in planin), ter ostalega planinskega cvetja je še opaziti na prisojnem grebenu in visokogorskem kamnitem travniku v bližnji okolici pod Šoštarjem.
Kot zanimivost s pobočja Čednkove glave in zimskega časa naj omenim še resnično zgodbo, ki mi jo je večkrat pripovedoval Dolinar z vasi Ravne, ta seže v čas pred 90 leti. Takrat je imel gorski lov drugačno vlogo v prostoru, divjad se je plenilo predvsem zaradi hrane in preživetja. V zimskem času je odstrel gamsa na pobočju Čednkove glave opisal na svoj način in sicer, že težak in nevaren dostop (doma izdelane dereze) na poledenelo pobočje in vrh le stežka doseže, vendar mu je poledenelost terena vseeno olajšala sestop na planino po odstrelu gamsa, ki je ustreljen po strmem predelu drsel in drsel, nezadržno ga je vodilo ledeno, zato gladko korito po takrat golih in z debelo snežno odejo prekritih gorskih hribčkih in dolinicah vse na planino do njegovega stanu, »samo pobral sem ga,« mi je dejal.
Čednk = črednik, glavni pastir črede s tretivneki, ki skrbijo za vse v zvezi z gorsko pašo na planini, po njem je poimenovan gozdni vrh.
Janez Pikon