Obalno PD Koper je v nedeljo, 4. oktobra 2009, pripravilo Spominski pohod na Slavnik, letos že enaintridesetič zapovrstjo.
»Pohod na Slavnik, je posvečen kurirjem, ki so po tem področju hodili v času NOB in vsem, ki so tod odkrivali njegove lepote. Namen pohoda ni samo spominski, ampak tudi navajanje ljudi na gibanje v naravi in spoznavanje njenih značilnosti. Predvsem pa je to priložnost za druženje, ne samo in zgolj planincev, ampak vseh dobromislečih ljudi, vseh, ki imajo radi ta košček zemlje s prelepim razgledom na vse strani« – je v nagovoru dejal predsednik OPD Koper Aldo Zubin, planinska pevska skupina, ustanovljena prav tu, na vrhu Slavnika, 1. januarja letos, pa je popestrila dan z venčkom planinskih in drugih pesmi.
Marinka Petrič iz Kopra, redna udeleženka pohoda, nam je zaupala zapisano v svoj dnevnik.
Prva nedelja v oktobru
Vsak, ki ima le delček planinskega duha v sebi, ve, kaj pomeni 1. nedelja v oktobru. Pohod na Slavnik - vendar.
Zanimiv je ta dan. Kar z nekakšnim vznemirjenjem se odpraviva na Slavnik. Že v Podgorju, na parkirišču je posebno vzdušje. Kdo je že gori, se sprašujeva. Ali je ista ekipa, kot vsa leta.
Veva, da je usoda posegla med naše planinske znance in nekaterih ni več med nami. Teh se z ljubeznijo spominjamo, vedno, še posebno pa ta dan.
Prijetno je priti na vrh. Prisrčen pozdrav z vsemi, ki tu pripravljajo sprejem pohodnikov, kuhajo čaj in se trudijo, da jim bi bilo čim lepše.
Tokrat 4. 10 2009. je bilo še posebno slovesno. Cvetje je bilo sicer vedno, pa sem bila letos na to še posebno pozorna. Veliki šopki pri govornem odru, pod zastavami,okrašen balkon... Čaj s slaščicami na svojem mestu, kot vsako leto, kakor tudi značke in podobno. V predverju, kjer je bil vpis, šopek. V koči, šopki na vsaki mizi, po dve vazici. Pravo cvetje z jesenskimi barvami. Pod sliko dr. Tume, po katerem nosi koča ime, pa šopek rdečih nageljev.
Čeprav sva redna pohodnika na ta naš lepi vrh, se ta dan počutim še posebno slovesno.
Še en prijeten dogodek, ki se je zgodil danes, ki me bo spominjal na ta dan. Danes sem bila 20 krat na tem pohodu. Ko mi je Maruška pisala » priznanje » za 20 pohod, je pristopil starejši pohodnik in jo pobaral; kaj je Petričeva tudi tu.? Tako me je poiskal in prisrčno sva se pozdravila. To je najin star znanec s hribov.
Vem, da je sledilo petje, govor, smeh in druženje. O tem ne morem komentirati, ker sva se prej odpravila v dolino. Pa tudi sestop je bil v znamenju pohoda. Veliko pohodnikov sva srečala, veliko dobre volje, prisrčnih pozdravov in lepih želja je bilo izrečenih.
Planine in planinski pohodi združujejo, ter bogatijo, nas planince. – Srečno, planinci!
Petrič Marinka