Polet.si - Andrej Jaklič: Z adrenalinskimi športi je prav tako.
Za nekatere je adrenalinska že vožnja z gumenjakom po popolnoma mirni jezerski gladini, drugim se dlake ne postavijo pokonci niti, ko se z glavo navzdol spuščajo proti deset in več metrov globokemu tolmunu.
Res pa je tudi, da nas je večina kar lepo nekje vmes. Kar pomeni, da pot do adrenalina ni ne prekratka ne predolga. In da je želja po adrenalinu v bistvu velika, čeprav ne velikokrat uresničljiva. Da je, nekako, latentna.
Poletje in z njim počitnice so kar idealen čas za vsaj delno zadovoljitev potrebe. In to ne glede na to, v kateri del Slovenije se podajate. Nekaj za potešitev adrenalinske ne/zasvojenosti boste brez težav našli.
Naj gre za Gorenjsko, kjer je osredotočeno največ tovrstnih zanimivosti, Primorsko ali Štajersko ... povsod jih je dovolj. Najti jih je mogoče tako na vodi, v hribih, v zraku, vedno bolj popularno je tudi obiskovanje podzemnih skrivnosti.
Kar je pomembno: večina adrenalinskih dejavnosti je mogoča le v organizirani obliki. To pomeni tudi primerno opremo, optimalne varnostne razmere, vodenje oziroma spremljanje, izobražen inštruktorski kader, utečen sistem reševanja ob morebitnih težavah ... kar pomeni tudi, da dejavnosti niso brezplačne.
Bovec
Ko rečeš Bovec, je skoraj enako, kot bi rekel Soča. In če rečeš Soča, je skoraj enako, kot bi rekel adrenalinski športi. In res je tako na tistih koncih, kjer sta rafting in kajak najmanj razburljiva športa. In to tako med vodnimi kot kopenskimi športi. In dejavnosti na Bovškem kar mrgoli.
Najprej tiste na vodi: poleg že omenjene klasike vam bo vsako podjetje, ki se ukvarja s trženjem rečnih dejavnosti, z veseljem priporočalo vsaj še naslednje: rečni bob in kanjoning, rečni hrošč, kanjoning, odprti kajak, tudi SUP. Rečni bob, v času, ko še ni imel slovenskega imena, so mu rekli hydro speed, je, kot govori že sama beseda, različica zimskega boba. Le da se namesto po bob stezi spuščate po reki, oblečeni v neopren, s čelado na glavi in plavutkami na nogah. Bob krmarite s svojim telesom oziroma pritiklinami, takojšnja odzivnost, neposreden stik z vodo pa poskrbita, da je rečni bob ena od bolj dinamičnih vodnih dejavnosti. Po reki se seveda ne spuščate sami, za varnost in spremljavo poskrbijo agencije, pogoj pa je zadosten oziroma optimalen vodostaj reke.
Rečni hrošč (riverbug) je novost v regiji. Je nekakšen križanec med kajakom in rečnim bobom. Je napihljiv, v njem se sedi, noge pa bingljajo v vodi. Najboljša pozicija spusta je vzvratna, treba je le nadzorovati smer. Poganja se ga s plavutkami na nogah in rokah, ki spominjajo na račje plavuti in služijo za uravnavanje smeri spusta.
Bistveno zahtevnejši je spust z rečno desko (SUP), ki že na mirnih vodah zahteva veliko mero ravnotežja. Na Soči se je poleg lastnega centra za ravnotežje treba spopadati še z rečnim tokom, vrtinci in brzicami. Smer sicer uravnavamo z veslom, ki je nekoliko daljše in ga po potrebi premikamo iz ene roke v drugo. Če so brzice nekoliko bolj divje, lahko na desko pokleknemo, se usedemo ali uležemo in se tako iz zagate rešimo z ravnotežjem.
Odprti kajak je odlična predpriprava za vse tiste, ki se želijo naučiti veščin kajakaštva, pa tudi zelo malo je možnosti, da se prevrneš. Torej precej lagodnejša možnost od na primer pobezljane rečne deske.
Še kanjoning: zanj so potrebne velike strmine, slapovi, tolmuni. Na Bovškem je tega dovolj, najpopularnejša destinacija za tovrstno dejavnost je kanjon Sušec. Leži tik pred vasjo Srpenica v smeri iz Bovca proti Kobaridu. Spust pomeni skakanje prek malih slapov v kristalne tolmune, dričanje po naravnih toboganih in premagovanje večjih slapov ob pomoči vrvi. Gre torej za to, da boste na dinamičen način spoznavali tisočletno delo narave, običajno skrito očem mimoidočih.
Seveda: vse naštete dejavnosti je mogoče opravljati le prek za to pooblaščenih agencij. Te morajo poskrbeti za varnost in primerno opremo.
Korak ven iz tudi poleti prav nič prijetno ogrete Soče utegne biti po kakšni uri, prebiti v vodi, kar zaželen. Ogrevanje z adrenalinskim športi prav tako. In na Bovškem za to obstajajo razmere: že nekaj sezon nam ponujajo možnost spuščanja po zajli ali strokovno tako imenovani Zip Line Park. Na voljo sta dva, Zipline Bovec ter Bovec Zipline Učja Eco Adventures. Prvi premore štiri jeklenice nad dolino Krnice, dolge med 500 in 600 metri. Te navdušujejo s panoramskimi pogledi na Bovško kotlino, 2,4 kilometra dolgo adrenalinsko spuščanje po jekleni vrvi pa doseže hitrost do 60 kilometrov na uro in poteka do 200 metrov nad tlemi.
»Zajle« z bistveno daljšim imenom so postavljene v slikoviti in neokrnjen kanjon Učje. Jeklenice različnih dolžin se dvigujejo od 100 do 150 višinskih metrov nad reko Učjo. Poleg vznemirljivega spusta po jeklenih vrveh se vam bodo v spomin vtisnili panoramski razgledi proti kanjonu Učje in strugi Globoškega potoka, pobočju Krna s Kobariško kotlino, dolini Soče ter proti Bovški kotlini in fotru Triglavu. Tisti, ki boste namesto daljne okolice opazovali bližnjo okolico, pa boste memorirali neokrnjeno naravo kanjona Učje, ki spada pod zavarovano območje NATURA 2000.
Vsaj še nekaj je izmed številnih dejavnosti treba omeniti, česar ne najdemo drugje, v Bovcu in okolici pa: spust z gorskimi skiroji. Možnosti za spust sta dve, ena je iz B-postaje nekoč aktivne nosilke razvoja bovškega turizma, gondole na smučišče Kanin. Spust je tudi po makadamski cesti, ki se ji odlično prilegajo debeli profili koles skirojev. Druga možnost je od Mangartskega sedla navzdol. Opravili boste kar 18 kilometrov dolg spust, pri tem pa izgubili 1425 višinskih metrov. In to na eni od najlepših gorskih cest!
Za vse drugo toplo priporočamo obisk naslednje strani: www.bovec.si.
Kranjska Gora
In kaj ponujajo na drug strani hribov, v gosposki Kranjski Gori, takšnega, kar ne spada v običajni nabor dejavnosti, ki jih je mogoče početi tudi doma? Obstajajo razlogi, da vitranško smučišče obiščemo tudi poleti, brez skrbi.
Izjemno priljubljeno je med otroki in mladino, vse bolj pa tudi med odraslimi. Govora je o poletnem sankališču. Besna Pehta se razprostira po pobočju proge Vitranc 1. Proga je dolga kar 1500 metrov in ponuja tako drzne spuste kakor tudi ležerno vožnjo, popeljete pa se lahko sami ali s svojim malčkom. Bedančeva drča je zraven Pehte, po njej pa se boste spuščali z zračnimi blazinami. Na začetek tobogana vas pripelje tekoči trak, potem pa z zračno blazino zbezljate po 70 metrov dolgi progi.
Veste, kaj je to fotolov? Če ste v dvomih, pomislite na fotosafari. Tako, ja, v Triglavskem narodnem parku se streljajo živali samo s fotoaparatom.
Nasprotno od fotolova se je mogoče v ribolovu, če je želja velika in izrazita seveda, soočiti s krvavo bitko. Ribolov je namreč dovoljen, ob plačilu jasno, Zgornjesavska dolina pa je raj za ribiče, saj gorske reke in potoki ponujajo številne možnosti za ribolov. Ampak pozor, kot pravijo: če ste pravi ribič, boste ulov spustili nazaj v reko ali potok. Kar pa ni nujno, saj lahko odnesete do tri ribe in si jih privoščite za večerjo. Informacije o dovolilnicah za ribolov lahko dobite na TIC Kranjska Gora.
Vsem adrenalina željnim je v Kranjski Gori na voljo kolesarski park. Spust prek miz, skakalnic, gugalnic in drugih ovir je ob plačilu vaš, za varnost je poskrbljeno optimalno, stopnja tveganja je vaša odločitev. Do vhoda v kolesarski park se povzpnite z žičnico Vitranc 1. Navzdol ste voznik – vi.
To je seveda le tistih nekaj mejnih dejavnosti, obsežen seznam najdete na www.kranjska-gora.si.
Pohorje
Sicer se veliko govori o finančnih težavah podjetja, ki skrbi za žičniške naprave, a vsaj zdaj, poleti, to ne pomeni, da je Pohorje nepristopno. Ravno nasprotno, Pohorje je poleti prav tako živo kot pozimi. Enako kot v Kranjski Gori, kar ne čudi, saj je lastnik smučišča isti, je na progah na voljo poletno sankališče in prav tako tobogan na zračnicah. Poletno sankališče teče po Snežnem stadionu od Trikotne jase do ciljne arene Snežnega stadiona. Imajo tudi enako pogruntavščino kot v Bovcu, le da ji pravijo Monster Roller. Kakorkoli, 10 kilometrov dolg spust z Monster Rollerjem po gozdni cesti od zgornje postaje Pohorske vzpenjače do spodnje postaje Pohorske vzpenjače. Proga z blagimi spusti, številnimi ravninami in zanimivimi ovinki ponuja številne užitke tako začetnikom kot tistim bolj izkušenim. Kar se adrenalina tiče, je na Štajerskem mogoče tudi tole: skok s padalom v tandemu z višine med tri in štiri tisoč metri. Druga opcija pa je polet s toplozračnim balonom, ki se običajno izvaja ob nenavadnih in prav nič adrenalinskih urah: uro po sončnem vzhodu in uro pred sončnim zahodom. Seveda v lepem vremenu. Pa še nekaj je, kar ima tudi Kranjska Gora: Specialized Bike Park Pohorje, ki leži na pohorskih pobočjih na 717 metrih višinske razlike in 15 kilometrih dolžine. Ponuja pa pet prog vseh težavnostnih stopenj s prav nič domačijskimi imeni, a vseeno jih naštejemo: The Flow, Speed King, Freeride Sector, World Cup DHI ter The Stream.
Portorož
Hja, mesto rož, le kaj nam ti ponujaš poleg promenade in gneče na plaži takšnega, da malce bolj zapljuska kri po od mačka utrujenih žilah? Precej več, spet!, kot se zdi na prvi pogled. Kar je dodane vrednosti plažnemu poležavanju, je med adrenalinskimi doživetji nedvomno favorit vleka z banano, tubami ali kavčem. Smučanje na vodi je šport, ki se ga pri nas praviloma (izjeme obstajajo!) izvaja na Obali in v Portorožu je to seveda mogoče.
Možnosti potapljanja niso omejene zgolj na akvatorij v neposredni bližini Portoroža, temveč na celotno območje Slovenske obale. Potapljanje je šport, za katerega iz leta v leto narašča zanimanje. V številnih potapljaških centrih ponujajo izobraževanje, ki poteka po standardih PADI. Ni pa nujno, da imate opravljen izpit, da bi lahko uživali pestrost podvodnega sveta. Centri ponujajo tudi izposojo potapljaške opreme, organizacijo in izvedbo potapljaških izletov ter dnevne izlete na lokalne potapljaške točke.
Jadranje morda ne spada med adrenalinske športe, ima pa kar precej elementov, ki ga lahko takšnega naredijo. Med drugim vsaj vremenske razmere, spremenljivo morje, nepoznavanje ... definitivno več adrenalina kot na primer vožnja s pedalinom pa sprošča vožnja z vodnim skuterjem.
Ponudba tovrstnih dejavnosti ni osredotočena zgolj na Portorož, privoščite si jo lahko po vseh slovenskih obalnih krajih. Tako cene kot ponudba se ne razlikujejo bistveno.
Bohinj
Nazaj na Gorenjsko, kjer je adrenalin kar precej bolj doma kot na Primorskem. Bohinj torej: ponuja sorodne dejavnosti kot sosedski kraji, zato pa drugačno perspektivo, ta pa se, ne glede na relativno bližino drugih središč, bliskovito spreminja. Kar pomeni tudi drugačno izkušnjo.
Polet z jadralnim padalom je mogoč z Vogla, ponuja pa spektakularne razglede na Julijske Alpe, Bohinjsko jezero in celotno Bohinjsko dolino. Na Voglu so tri vzletišča, od katerih je najbolj priporočano tisto, do katerega se odpeljete s štirisedežnico Orlove glave. Polet se začne na višini 1650 metrov nad morjem, pristanete pa v kopališču ob Gostišču Kramar ob bregu Bohinjskega jezera (530 metrov nadmorske višine). Dolžina poleta je odvisna od vetrovnih razmer, povprečno pa boste v zraku 20 minut. Z jadralnim padalom se je na tem koncu mogoče spustiti tudi z Vogarja ali Studorja.
Prav tako na Voglu je kolesarski park, primeren tako za začetnike kot izkušene gorske kolesarje. Proga ponuja precej objektov različnih težavnosti in okusov. Do začetka proge pridete s štirisedežnico, na katero lahko obesite kolesa na za to namenjena obešala. Pričakuje vas 1400 dolžinskih in 200 višinskih metrov zabavne proge. Mogoč je tudi spust v dolino, ki pa uradno ni dovoljen.
Soteskanje je mogoče po koritih Grmečice. Na voljo sta daljša in krajša različica. Pri premagovanju slapov uporabljajo vrv, najpogumnejši pa boste lahko skočili čez osem metrov visok slap v naravni tolmun. Po imenu skorajda sestra je Jerečica, ki prav tako kot Grmečica omogoča soteskanje. Vključuje veliko naravnih toboganov in spustov. Na posameznih preskokih potrebujemo tudi vrv za spuščanje po slapovih. Spet prav tako sta mogoči daljša (srednje zahtevna) in krajša (manj zahtevna) različica. Soteska je za obisk primerna tudi ob deževnih dneh, pretok vode namreč ni velik.
Še rafting: doživite ga lahko na spodnjem delu Save Bohinjke. Začne se na pol poti med Bohinjem in Bledom, konča pa pod Bohinjsko Belo. Na Savi Bohinjki je mogoče drveti tudi z rečnim bobom, torej hydro speedom, ki pa mu Bohinjci pravijo tudi – plovček.
Ne samo nad zemljo, v zraku, po vodi in pod njo, adrenalin vas lahko čaka tudi pod zemljo. Obisk Jame Govic vas bo navzdol potisnil za 107 višinskih metrov. V jami so trije daljši spusti, konča pa se z majhnim jezerom na dnu. Zaradi spustov po vrvi in plezanja je program namenjen predvsem telesno ustrezno pripravljenim gostom. Priporočeno je tudi predznanje plezanja II. težavnostne stopnje.
Andrej Jaklič