Slovenske novice - Andreja Sušnik: ... ni lepo, še 40 dni ne bo
Pomlad bo prinesla poplave in stresla plazove z gora.
Sneženje v zadnjih februarskih dneh je v določenih predelih Slovenije zaradi snežnih obremenitev in razmočenosti tal povzročilo poškodbe dreves v slovenskih gozdovih. Snegolom nastane v posebnih razmerah. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, padati pa mora moker sneg. Ta primrzne na krošnje dreves, in ko se ga nakopiči dovolj, se začnejo lomiti veje. Če je moker, temperature zraka pa so dovolj visoke, da ne primrzne na veje, običajno spolzi na tla.
Smreka kljubuje, v nevarnosti bor
Običajno se lomijo posamezne veje, lahko pa se tudi debla. Poškodbe so večinoma manjše kot pri vetrolomu, vendar se vrednost lesa zmanjša, zaradi poškodb pa ga je treba čim prej posekati.
Smreka je med iglavci manj občutljiva, ker ima stožičasto krošnjo, veje pa so upogljive in zelo elastične. Ko se nabere dovolj snega, po navadi sam spolzi na tla. Med bolj izpostavljenimi so bori. Verjetnost snegoloma se poveča, če mokremu snegu sledi močan veter ali dež. Proti snegolomu so odporni listavci. Gole veje zadržijo le majhne količine snega in obremenitev ni dovolj velika, da bi se lomile. Pri nas so snegolomi najpogostejši v pasu od 800 do 1300 m nadmorske višine. Med bolj ogrožena območja štejejo osojne lege, pobočja in grebeni. Proti snegolomom so bolj odporni sestoji, ki imajo vsaj 20 odstotkov listavcev. Je pa v tej zimi najbolj nestabilno drevje že poškodoval snegolom ob koncu oktobra lani.
Divjad in sneg
V hudih zimah, kot je letošnja, je divjad zlasti zaradi visoke snežne odeje bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom. Debela snežna odeja otežuje njihovo gibanje, zaradi česar bo pogin večji. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pozivajo k nevznemirjanju in nekrmljenju divjadi. Kjer snežna odeja presega 40 cm, je, razen v izjemnih okoliščinah, dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost. V pozivu še pravijo, da je pomembno, da se kot souporabniki njihovega življenjskega prostora zavedamo, da živali moti vsako vznemirjanje in jih lahko smrtno ogrozi.
Veverica v gnezdu
Verjetno ste v teh mrzlih dneh opazovali živali, ki pod snegom iščejo hrano, kot npr. srne, zajci, ki stikajo za koščki prezimne zelenjave na vrtovih ali smukajo okrasne grmovnice, pogosto na beli odeji srečamo tudi veverice. Veverica ostane pozimi v gnezdu ves dan le, če je zelo slabo vreme. Hrano skrije v gnezda, votline dreves, pritrdi med veje in zakoplje v zemljo. Ko je pozimi lačna, jo poišče. Z vohom jo odkrije tudi pod snegom. Ko se naje, se vrne v gnezdo in dremlje. Jež zimo prespi. Na prezimovanje se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 °C. Več mesecev živi od maščobe, ki se mu do zime nabere pod kožo. Spomladi se zbudi shujšan in začne takoj iskati hrano. Ko pade prva slana, gredo polhi prezimovat. Večina prezimi v zemeljskih votlinah, kjer spijo dolgo in globoko. Takrat se jim telesna temperatura zniža s 36,5 °C do 0,5 °C, upočasni se dihanje in zmanjša se število srčnih utripov s 450 na 35 v minuti.
Povečani vodotoki in snežni plazovi
Otoplitev in padavine so začele topiti visoko snežno odejo, pretoki rek na vzhodu Slovenije so se povečali. 27. februarja sta imela opozorilni pretok Ščavnica in Ledava.
Povečala se je tudi nevarnost snežnih plazov, ki je večinoma 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Na dovolj strmih pobočjih se že ob manjši obremenitvi lahko sproži plaz suhega, delno sprijetega snega, predvsem so nevarni predeli z napihanim snegom. Možni so posamezni spontani plazovi z dovolj strmih pobočij. Tudi na strmih, travnatih pobočjih v gričevju se lahko sproži kakšen talni plaz mokrega snega.
Sneg se juži in se hitreje seseda ter preobraža, hkrati se je predvsem na območjih z napihanim snegom odeja nekoliko labilizirala. Tudi sneg po gričevju je južen in se ponekod lahko premoči do tal. A predvidoma se nevarnost plazov ne bo povečala nad 3. stopnjo.
Prišla je meteorološka pomlad
Marca pogosto še doživljamo velike in hitre spremembe vremena. Prvi letošnji marčevski teden bo na vreme pri nas vplivalo obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki bo sredi tedna začelo slabeti. K nam bo pritekal razmeroma suh zrak in imeli bomo več sončnega vremena z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo ponekod po nižinah.
Spomnimo se lanskega marca, ko je bil v večjem delu države kar za 3 do 4 °C toplejši kot običajno v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Goriškem, Postojnskem in delu Dolenjske. Na Štajerskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo topleje celo za več kot 4 °C. V večjem delu države ni padlo niti 10 mm padavin. Imeli smo zgodnjo spomladansko sušo. Letos bo vsaj zaloge vode dovolj za začetek pomladi.
Napoved:
Meteorološka pomlad je prinesla toplo vreme, najvišje dnevne temperature zraka so bile od 7 do 10 °C, na Primorskem do 15. Zvečer in v noči na sredo se bo oblačnost postopno zgostila. Najnižje jutranje temperature bodo večinoma od –8 do –2, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem do 14 °C.
V sredo bo v vzhodnih krajih še večinoma sončno. Drugje bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, pogosteje v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. V petek bo pretežno oblačno in večinoma suho. V soboto bo delno jasno, v nedeljo pa bo od zahoda znova začelo deževati, na vzhodu pa bo še delno jasno.
5. marec 1971
Predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je bilo nenavadno mrzlo za marec. Na Kredarici (2514 m) je bila najnižja temperatura tega dne –28,1 °C in najvišja –23,9. Rekordno je bilo tudi pri Domu na Komni (1520 m), kjer se je temperatura spustila na –24,3, in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) z –20 °C.
5. marec 2006
V večjem delu Slovenije je močno snežilo. Naslednji dan zjutraj so v Koprivni na Koroškem izmerili 70 cm, na Voglu 60, v Kotljah pri Ravnah na Koroškem 57, Šmartnem pri Slovenj Gradcu 49, Prigorici pri Ribnici 47, Celju 40 in Ljubljani 32 cm novega snega.
10. marec – štirideset mučencev
Če je na štirideset mučencev lepo, bo štirideset dni ostalo tako.