Slovenske novice - Boštjan Fon: Soplezalec je Tolminca v nedeljo zadržal na vrvi, kljub temu pa se je poškodoval.
TOLMIN – Maselnik je Slovencem poznan kot izdatna gosta jed, ki se jo vkup spravi iz bele, ajdove ali koruzne moke, zakuha pa se jo v vročo smetano. Večina to kulinarično rariteto iz preteklosti posreba s kosom črnega kruha ali pa se jo doda k ajdovim ali koruznim žgancem. Je pa Maselnik, drugim poznan kot Leskovški vrh, tudi 1903 višinskih metrov visoki vrh v Krnskem pogorju, ki kot neke vrste čuvaj skalne pregrade tisočletja bdi nad vasjo Krn. Med prvo svetovno vojno je bila tam zaradi lažjega dostopa s severozahodne strani vojaška postojanka, po stenah pa gredo smeri Osrednjega stebra, Samotove grape, Travarica, Klic samote in Karamela, menda pa se je po eni svojih smeri vzpenjal tudi Alojz Fon, imenovan Huljo, iz Drežnice, orjak in prava prispodoba dobričine, navdušen gornik in gorski reševalec. Podredil si je nešteto domačih sten, lezel je po navpikih v Italiji, Avstriji, Švici, na Kavkazu in v Andih. Štiri desetletja je imel, ko je leta 1991 zaradi strasti do zbiranja starega orožja izgubil življenje pri razstavljanju italijanske granate.
Smer je relativno mlada
Na Travarico, smer je strokovno ocenjena z III+, sta se v nedeljo popoldne podala 21-letnik in tri leta starejši soplezalec, oba člana Soškega alpinističnega odseka Tolmin. Kot je povedal načelnik postaje GRS Tolmin Žarko Trušnovec, sta morala Maselnik poplezajoče po različnih smereh občudovati že ves dan. Smer je relativno mlada, februarja 2011 so jo prvi zmogli Andrej Smrekar, David Kapitan in Marko Koren, kot so hudomušno zapisali, da njeno ime nakazuje razmere med prvim vzponom in ne naklonjenosti do omenjene dalmatinske žganjice. Za plezanje po tej logični in očitni smeri se priporoča okoli 60 metrov vrvi, okrog osem različnih skalnih klinov, trije ledni vijaki in metulji od 0.5 do 3. »Klic, ki je napovedal nesrečno situacijo, smo prejeli ob pol šestih zvečer. Po prvih podatkih smo sklepali, da gre za padec celotne naveze, a smo pozneje ob vzpostavitvi stika s plezalcema ugotovili, da je poškodovan le eden, mlajši, drugi je ob nesreči izšel brez posledic in je v bistvu varoval poškodovanega ter ga tudi ujel na varovalni vrvi. Toda poškodbe, ki jih je dobil padli, so bile tako zoprne in take narave, da sama nista mogla izplezati iz smeri do vrha. Na pot sta krenili dve skupini reševalcev, prva že po nekaj minutah, druga je sledila v slabe pol ure.« Sprva so reševalci menili, da bodo do ponesrečencev prišli še pred deseto večerno uro in z njima opravili vzpon do vrha ter nato sestop prek planine Kuhinja, vsega naj bi bilo konec okoli polnoči.
Reševanje se je začelo vleči
Toda glede na razmere ter oblačno noč, ki je kmalu pokrila Tolminsko, se je reševanje začelo vleči, poleg vsega je bilo treba urediti sidrišče na vrhu gore in pripraviti spust navzdol ter pozneje vzpon v dolžini 170 metrov. Težavo je pomenila tudi otežena orientacija v steni pred namestitvijo sidrišča. Ob 23. uri je bilo na terenu 24 gorskih reševalcev iz postaje GRS Tolmin, v zimskih nočnih temperaturah, bilo je osem stopinj pod lediščem, so se poskušali čim prej prebiti do ponesrečenega. Na terenu so imeli skorajda vso opremo iz skladišča postaje GRS, nazadnje so v goro ponesli tudi dve 200-metrski statični vrvi. »Bilo je zelo pestro,« je zjutraj začel Trušnovec: »Ob enih ponoči smo sestopili z vrha Maselnika do prvega člana naveze, tega, ki ni bil poškodovan, a je bil zaradi razmer, ki so vladale na tem območju, rahlo podhlajen. Še dobro uro smo potrebovali, da smo prišli do drugega fanta, tega, ki je imel poškodovano roko, kot smo ugotovili na kraju dogodka, pa še gleženj.« Sledil je vzpon na vrh gore, nato so gorski reševalci v zgodnjih jutranjih urah prepeljali oba plezalca do bližine vasice Krn, od koder so 21-letnika reševalci ZD Tolmin prepeljali na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Kot so lahko opazili reševalci, se je članoma Soškega AO Tolmin nezgoda pripetila zaradi padca prvega v navezi okoli 20 metrov globoko, padec pa je bil ustavljen zaradi prisebnega varovanja drugega člana naveze. O opremi in znanju dveh alpinistov, ki sta prebila precejšen del noči na ponedeljek v steni Maselnika, ne gre izgubljati besed, saj sta bila dobro opremljena in hkrati tudi zagnana plezalca.
Reševali tudi na Nanosu
V nedeljsko dopoldne je z Nanosa potovala novica, da je starejši planinec malo pod vrhom zdrsnil na snežišču. Po dostopnih podatkih je drsel približno 400 metrov in se ob trku v drevo ustavil s poškodbami glave in kolka. Do ponesrečenega se je podalo šest reševalcev GRS Ljubljana, ki so poškodovanega planinca oskrbeli. Druga skupina sedmih reševalcev je bila v Razdrtem pripravljena, da jih pokličejo, medtem ko je tretja skupina šestih reševalcev v pripravljenosti čakala v prestolnici. Zaradi težkega terena so na pomoč poklicali še helikopter Slovenske vojske, saj je med zimskimi počitnicami na Brniku organizirano dežurstvo. »Helikoptersko reševanje je oteževal močan veter, a kljub temu je posadki uspelo, da so pobrali ponesrečenega,« je pojasnil Jani Bele iz GRS Ljubljana in strnil vtise gorskih reševalcev, ki so se včeraj podali na Nanos: »Pot je zasnežena, poledenela. Več kot polovica pohodnikov ni imela ustrezne opreme, pri mnogih so manjkale dereze, ki so na takšnem terenu nujne.«
Boštjan Fon