Nekateri izkoristili dobre razmere v Zahodnih Alpah. Plezali v Mont Mauditu, kar dvakrat pa tudi presmučali Gervasuttija. Dodane slike!
Alpinistične novice
Zaradi prenašanja portala na drug strežnik imamo nekaj tehničnih neprilik. Med drugim ne morem dodati fotografij k tokratnim novicam. Le teh je kar nekaj in jih bom dodal takoj, ko bo mogoče skupaj z obvestilom.
Odlični spusti v Zahodnih Alpah
Z alpinističnim smučanjem in alpinizmom na sploh je tako, da je potrebno vsake toliko iti kam kjer lahko svojo dejavnost objektivno ovrednotimo. Lahko smo najboljši v skali ali flanki za vasjo a dokler ne vemo kaj počnejo ljudje zunaj bo naše obzorje ostalo ozko. Ob vsej množici alpinističnih spustov v naših gorah je bilo pričakovati, da bo ob obilno zasneženih Alpah več slovenskih alpinisičnih smučarjev ali celo
pavderhanterjev odšlo pogledat kako in kje to počnejo zunaj. Pa ne čez lužo, zgoj v Francijo... Odšlo jih je le nekaj in ti so dodobra preizkusili svoe znanje strmega smučanja in deskanja. Samo Krmelj in Borut Rus z deskama ter Borut Kozlevčar – Borči (AO Matica) s smučmi, so se odpeljali v Courmayeur in izbrali cilje na področju Mont Blanc du Tacula. Za ogrevanje so se odpeljali po
Gervasutijevem ozebniku v Tour Rondu. Mali Gervasutti kakor ga imenujejo ima povprečno naklonino 48 stopinj. Okoli leta 90 je bil po njem zabeležen spust takrat udarne slovenske ženske smučarske naveze Katarin, Trontelj in Černe. Navajali sta oceno IV+ kar se našim zadnjim smučarjem zdi prenizko. Pravijo, da si sicer le 300 metrov visok žleb vsekakor zasluži oceno V.
Šotor so si naši postavili pod Grand Capucinom in naslenji dan zastavili z vzponom na Col du Diable (3955 m) in z njega peljali čez sedlo Carabinieri. Ocena 550 metrov visokega spusta je V+, S6. S tem je bilo »ogravanja« konec in na vrsti je bil legendarni Gervasuttijev ozebnik v vzhodni steni Mt. Blanc du Tacula (VI-, 45 – 55 st., 700 m). Smer, ki jo je prvi presmučal slavni Silyvan Sudan konec šestdesetih, je obveza za vsakogar, ki se resno ukvarja z alpinističnim smučanjem.spada v žlahten izbor najbolj željenih, strmih in dolgih alpinističnih spustov, skupaj z Marinellijevim ozebnikom v Monte Rosi Couturierjem v Aig. Verte in podobnim. Po ozebniku sta se spustila le Samo in Borči, ki sta se na vrh zaradi sumljivega seraka nad Gervasuttijem, povzpela raje po desnem, Jeagerjevm ozebniku. Naključje je, da je isti dan presmučal smer še en Slovenec in sicer Primož Vrhovnik, ki je bil pred tem tudi priča nesreče francoske naveze zaradi padajočega kamenja. Gervasuttijev ozebnik je zaradi ugodnega dostopa z vrha lagodno dostopnega Tacula in omenjene privlačnosti, dokaj visoko na smrtonosni lestvici in skoraj ne mine leto brez nesreče.
Pet v Pakli
Brata Aleš in Nejc Česen imata letos smele načrte v Karakorumu. Že v preteklih letih sta presenečala s ciljnimi treningi pred vsako odpravo. Lansko leto sta imela snežne cilje zato sta delala predvsem na kondiciji npr hitri vzpon na Mont Blanc, peš iz doline. Letos je na vrsti skala in temu primerno veliko visita po stenah. Pred kratkim sta bila v Paklenici in tam v enem dnevu prosto preplezala
Klin, Šubaro, Funkcijo, Nostalgijo in
Velebitaško. Vse skupaj je že zneslo za poldrugi Trango Tower
Mont Maudit
Uroš Samec (AO Matica, Policija RS) ima presneto dobro naštudirane gore, vreme in razmere nad Chamonixom. Vsake toliko zato pokliče pol svojega telefonskega imenika in ob sreči s spolezalci potem odide tja. Prejšnji vikend je na limance dobil Blaža Ortarja in Mateja Knausa (oba AO Matica). Imeli so velikopotezne načrte a pogled na skromne količine ledu v ostenju Gr.Piller d"Angle z bivaka Fourche jih je preusmeril v JV steno Mont Maudita in smer
Goulotte SE (III, 5, 700 m). V sedmih urah so priplezali do sedla Col de Brenva in sestopili do koče Cosmiques pod Aig du Midi. Razmere v steni so bile mestoma odlične.
Sapada
Igor Vidrih (Soški AO) in Zlatko Weitzer (AO Nova Gorica) sta raziskovala v Karnijskih Alpah. Za cilj sta si izbrala goro Paralba nad Sappado. Našla sta čudovite stene primerne prevsem za lažje, uživaško plezanje. Preplezala sta smer
Via delle Placche (IV/III, 120 m). Skala je odlična, največja neprijetnost pa znajo biti ob nepremišljenem puščanju opreme pod steno, številni svizci. Simpatični nepridipravi so Igorju hoteli ukrasti nahrbtnik in ga odvleči v svojo luknjo...
Srečno!
Tomaž Jakofčič