Nesreče na smučiščih
Predviden razvoj vremena
Ob 12.31 se je na smučišču Krvavec, občina Cerklje na Gorenjskem, poškodoval smučar. Utrpel je poškodbe stegnenice in hrbtenice. Pomoč na kraju dogodka so mu nudili reševalci na smučišču, ga oskrbeli in pripeljali do ambulante na smučišču. Dežurna ekipa reševalcev HNMP z Brnika in posadka s helikopterjem LPE sta ga prepeljali v UKC Ljubljana.
Ob 14.41 se je na smučišču Vogel, občina Bohinj, poškodoval smučar. Pomoč na kraju dogodka so mu nudili reševalci na smučišču. Zaradi suma na zlom stegnenice oziroma kolka sta ga dežurna ekipa reševalcev HNMP z Brnika in posadka s helikopterjem LPE prepeljali v Splošno bolnišnico na Jesenice.
Ob 10.21 si je na smučišču Pungart na Kopah, občina Mislinja, smučarka poškodovala koleno. Poškodovanki sta na kraju nudila prvo pomoč reševalca GRS Maribor. Reševalci NMP so jo odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec.
Predviden razvoj vremena
V petek bo v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo precej jasno, predvsem v osrednji Sloveniji pa občasno zmerno oblačno. Na Štajerskem in v Prekmurju bo pihal severni do severovzhodni veter.
V soboto bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bo ponekod pihal jugovzhodni veter.
V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
V ponedeljek bo pretežno oblačno. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Razmere v gorah
Po podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov v visokogorju, zlasti v senčnih legah, večinoma 2. stopnje; drugod pa 1. stopnje. Snežna odeja je večinoma že dokaj stabilna. Snežni plaz lahko sprožite le ob večji obremenitvi snežne odeje predvsem na strmejših pobočjih z napihanim snegom, zlasti v osojah, bolj nestabilna pa so tudi prisojna pobočja sredi dneva in zgodaj popoldne. Tveganje je zaradi napihanega snega zlasti na osojnih pobočjih še vedno predvsem zaradi slabe povezave med staro, skorjasto in deloma poledenelo podlago ter zgornjo plastjo novejšega snega, na prisojnih pobočjih pa postane snežna odeja na mestih z napihanim snegom nekoliko nestabilna čez dan zaradi vpliva sonca oz. dnevnega segrevanja. Ledišče je bilo na nadmorski višini okoli 900 m. V gorah je bilo zmerno do pretežno oblačno vreme, tako da sonce ni imelo velikega vpliva na snežno odejo, nekoliko bolj le v zahodnem delu Julijskih Alp.
Snežna odeja se je v sredogorju na prisojnih pobočjih ter na planotah čez dan ojužila in ponoči pomrznila, krepila se je skorja. V visokogorju ter v senčnih legah je sneg ostal večinoma pomrznjen in suh. Snežna odeja se je zlasti v prisojah še dodatno stabilizirala.
Višina snežne odeje je precej neizenačena.
Na nadmorski višini 2500 metrov je v Julijcih snega do okoli 190 cm, na 1500 metrih do okoli 100 cm, na 1000 m od 10 do okoli 30 cm. Drugod po naših gorah je snega nekoliko manj. Omembe vredna snežna odeja sega večinoma do nadmorske višine okoli 1000 m, v prisojah pa višje. Snežna odeja je večinoma prekrita s skorjo, ki deloma nosi človeško težo. Čez dan se sneg v prisojah zmehča. V osojah visokogorja je sneg mehak, predvsem to velja za zatišne lege, ali pa je prekrit s skorjo, ki je nastala zaradi vetra. Veliko je zametov in klož, ki so predvsem v senčnih legah še nekoliko labilne. Grebeni ter vetru izpostavljene lege so precej spihani in zato marsikje trdi in poledeneli, pa tudi kopni.