Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2042 4

Bilten URSZR za 17.09.05

Strela udarila v češka planinca - Predviden razvoj vremena

Pomembnejši dogodki s področja zaščite in reševanja
17. september 2005 - izvleček

Ob 14.58 so reševalci Postaje GRS Kranjska Gora odšli v reševalno akcijo na Hanzovo pot, kjer je 300 metrov pod vrhom Prisanka udarila strela v češka planinca. V nemogočih vremenskih razmerah s sneženjem, strelami in močnim vetrom, so akcijo reševanja v večernih urah prekinili. Z reševanjem bodo nadaljevali v jutranjih urah.

PREDVIDEN RAZVOJ VREMENA V PRIHODNJIH DNEH

V nedeljo bo pretežno oblačno, še se bodo pojavljale padavine. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V ponedeljek bo na Primorskem delno jasno in suho, burja bo nekoliko oslabela. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod še rahlo deževalo.
V torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, burja na Primorskem bo oslabela. V sredo bo povečini sončno, zjutraj bo po nižinah megla.

Strela udarila v češka planinca
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GRS informacije v2 vreme

4 komentarjev na članku "Bilten URSZR za 17.09.05"

Igor Pavlič,

Izjemoma dodajam pripombo, tokrat ne svoje, gre za povzetek avtorja Dušana Čopa (Revija Jezik in slovstvo).. Pustil sem še mnenje o Kofcah, lahko bi pa dodal še "nebroj" razprav o Mangartu, Grofički, Zadnjici/Krajcarci/ in številnih drugih krajevnih imenih, ne le v gorskem svetu. Le kaj bi počeli ti inštituti brez teh problemov?.

Zdaj pa "razprava" avtorja D. Čopa:

To gorsko ime je ze dolgo (vsaj 70 let) predmet polemik. Ob njem je nastala vrsta razlicnih razlag in bolj ali manj nespretnih poskusov, kako ga prav pisati. Vendar poznamo tudi nekaj znanstveno utemeljenih etimologij.

Tako je F. Ramovs ime Prisank (v tej obliki!) razlagal iz Pris(snik, pri cemer naj bi bil -l- zlogotvoren in naj bi presel naravnost v -o-, torej Pris(snik > Prisonik, ta oblika pa zaradi redukcije glasu -i- v zadnjem zlogu ter akanja v Prisank.

Pravilno je to ime razlozil Ivan Tominec. Iz prvotne oblike Prisolnik (= »gora pri soncu«) se je razvila oblika Prisank (zaradi akanja, ki je tako znacilno za zgornji konec Savske doline, in po izpadu samoglasnika -i-). Mlajsi rod (po drugi svetovni vojni) je zacel opuscati drugi del dvoglasnika -a-, zato zdaj Kranjskogorci govore Prisank; ni pa res, da bi to povzrocili nemski turisti, ki so zahajali v Julijske Alpe. Saj so tudi se po drugi svetovni vojni starejsi domacini govorili Prisank in tudi danes so se zivi nekateri osemdeset- ali devetdesetletniki, ki govorijo tako (nekaj jih poznam osebno). Zdaj ze devetdesetletni domacin mi je pred vec kot 15 leti takole dejal: »Veste, ta str ld so pa rékl Prísank« in zategnil se enkrat: »Prísawnk«). Sam sem slisal starega gorskega vodnika Kopiscarja, rojenega Trentarja, 22. VII. 1948 na vrhu Mojstrovke, kako je skupini mlajsih planincev razlagal, da bo delal novo pot na »Prisank«, in to ime je tedaj prav v tej obliki veckrat ponovil.

Tudi H. Tuma v svojem »Imenoslovju Julijskih Alp« omenja to ime in pravi, da domacini nekako zamolklo izgovarjajo Prisaonk. Tu se je H. Tuma zmotil (jezikoslovec bi takoj vedel, da tisti »zamolkli -o-« izhaja iz -l-) --- mislil je, da -o- izhaja iz -j- in je uveljavil ime v obliki Prisojnik, ki pa je zgresena!

Dvoglasnik -a- se v zgornjegorenjskem narecju lahko skrci v -a- (drugi del je lahko zelo sibek in izpade). Tako npr. nemsko besedo Almosen (gr. ) najdemo na Zgornjem Gorenjskem v treh oblikah »áimozna« (Bled), »ámozna« (Jesenice) in »ámozna« (Dolina). Hisno ime »pri Travnikarju« (Nemski Rovt v Bohinju) domacini izgovarjajo »pr trânkarj«, a tudi »pr trânkarj«. In se zanimiva izgovorjava besede »cigav«: »dzgá je tâle otrk?« (Vrba), toda: »n bo, dzgâvr wce.«

Vendar poznamo tudi gorsko ime Prisojnik. To je vrh nad Trbizem, kjer stoji TV-pretvornik. Slovensko se ta gora imenuje Prisojnik (z naglasom na prvem zlogu), Nemci (teh je na Trbizu precej) so ime popacili v Prisenig, Italijani pa so iz nemske oblike naredili Monte Prisenicco. Zaselek Breznik (slovensko ime) pod to goro ima tudi nemsko ime Prisenig, kar je ocitno (pomotoma in po analogiji) povzeto po omenjenem gorskem imenu.

Kakor torej poznamo Prisolnik/Prisank in Prisojnik, tako poznamo tudi Osojnik (Osojnica) in Osolnik (= »kraj ali gora, ki je obrnjena proc od sonca«), npr. Osolnik nad Skofjo Loko.

Ce bi se ravnali togo po pravilih etimologije (oz. knjiznega jezika), bi pravzaprav morali pisati Prisolnik. Ker pa te oblike nihce ne pozna in ker domacini danes dosledno govorijo Prisank, se pri tem imenu ravnamo prav tako kakor pri imenu Kofce nad Trzicem. Tudi ime te planine marsikomu ni jasno. Tu je treba prav tako upostevati razvoj v narecju: iz prvotne oblike Klopce (klop v naravi, zlasti v gorah, pomeni »terasa, polica«) se je v zgornjegorenjskem narecju razvila najprej oblika kwopce (zaradi svapanja), iz tega pa je po redukciji glasu -w- in po prehodu -p- v -f- (kakor npr. »na xrfcx« = Na hribcih na Bledu ali na »xfto« = na hrbtu) nastalo Kofce (na Gorenjskem ljudje sedajo na »kp«, jedo »kobáse« in se pokrivajo »s kobúkam«!!). Ker pa so ljudje vedno poznali le Kofce, Klopce bi bilo tuje, tako tudi pisemo.

V zadnjih letih so sicer nekateri skusali ime Kofce pisati »Kovce«, ces da so pisavo »Kofce« povzrocili Nemci, ki naj bi bili pravilno izgovorjavo Koce popacili v Kofce. Pri tem so se isti avtorji sklicevali na ledinsko ime Na Kovceh (na Uskovnici v Bohinju), kakor je to ime zapisano v nekaterih planinsko-turisticnih zemljevidih Bohinja. Toda med imenoma Kofce in »Kovce« je velika razlika. V imenu Kofce je -o- ozek, v imenu »Kovce« (Na Kovceh) pa sirok, kajti to bohinjsko ime je nastalo iz »Na Kalcih«, kakor je v starejsih zemljevidih tudi veckrat knjizno pravilno zapisano. Sem spadajo tudi manj znana bohinjska (na zemljevidih ne vedno zapisana) imena: kowúza < Kaluza, kowznjek < Kaluznik (Gorjuse), planina Kal na Komni je narecno Ko itd.

Pa se nauk iz tega: iz takih cisto zgresenih poskusov »popravljanja« imen, katerih etimoloskega razvoja in s tem osnovnega pomena ljudje (niti domacini) danes zelo pogosto sploh ne razumejo vec (devetdeset odstotkov ljudskih »etimologij«, kakor vemo, je popolnoma zgresenih), vidimo, da so se v zadnjih dveh stoletjih historicno in pomensko pravilne oblike imena menjavale z nepravilnimi, prikrojenimi »razumevanju« zapisovalca (neredko so to geodeti). Zato bi bilo vendarle prav zapisovati ime etimolosko pravilno (ce namrec etimologijo poznamo) ali vsaj danasnji narecni obliki pripisati po izviru pravilno obliko. Kajti napak je cedalje vec, a tudi pametnjakov, ki vse »prav razumejo«, je cedalje vec.

____________________________________

Kdor ima namen problemu priti do konca (ali začetka!?), ima v NUK-u na voljo obilo gradiva!

Le veselja in volje je potrtebno imeti v izobilju, o času pa na tem mestu ne bi izgubljali besed.

P.


Igor Pavlič,

Z g.Vidmarjem se popolnoma strinjam, žeel sem prikazati absurnost in "onegavljenje" lingvistov, ki me spominja na polemike v zvezi z "ledinskimi" imeni pri nas in Furlaniji, ko je tekla polemika o Etruščanih (Berlot, Bor et comp.). Takrat so v Mladini z enako metodologijo dokazovali slovenski izvor imen v Oceaniji, Indonizeji in še marsikje drugje, skratka, šlo je za meglo, izgledalo je pa čisto logično in utemeljeno, tako je pač s to etimologijo, skoraj tako kot s statistiko.

Dostikrat se je dogajalo, da je nekdo nekaj narobe napisal na pomembnem mestu in napaka se je vlekla toliko časa, da so jo kot sveto resnico privzeli vsi okoli. Spomnimo nse čistega lapsusa pri enem prvih pristopnikov na Triglav /Terglau, Terglaw, Triglaw in kaj vem še kaj!). Šlo je za tistega ranocelnika, ki je bil enkrat Willomitzer, pa Wilonitzer in pač vse možnosti. Saj smo imeli tudi bife, buffet, bueffet, biffet in podobno, običajno so pa domačini govorili, da gredo na dva deci, potem pa modruj! Nekdo mora dati komando o poimenovanju, ostanejo žalujoči ostali! Nima pa ta nesrečni Prisank nobene zveze s tem, da bi se kdo prisankal z njega pod vznožje ali do Erike /možnost nove razlage!/.

Pavle

P.S.: Čakam na vreme, grem na Jalouc /tako sem slišal govoriti nekega domačina, ki je hotel 1000 SIT za vožnjo po tisti cesti v Tamar , ki jo je zgradila država/, ne spomnim s več katera (Jugoslavija, SHS, Avstrija, Avtsroogrska, EU ?). Ve se le, kdo kasira!

P.


Filip Vidmar,

Ker je URSZR vladna organizacija, bi morala uporabljati uradno ime gore, Prisojnik torej. Za Kunšiča je pač razumljivo, da uporablja narečno varianto.


Filip Vidmar,

In kaj izvemo iz strašne razprave?

- - - -

"Ce bi se ravnali togo po pravilih etimologije (oz. knjiznega jezika), bi pravzaprav morali pisati Prisolnik. Ker pa te oblike nihce ne pozna in ker domacini danes dosledno govorijo Prisank, se pri tem imenu ravnamo prav tako kakor pri imenu Kofce nad Trzicem".

- - - -

Kot da bi še vedno govorili in pisali solnce in črešnje.

Torej, navali narode na nova stara imena:

Begunšca

Jalouc

Mrzu vrh

Sliunca

Ledine / Vadine / Vodine?? (tu niti domačini ne vedo, kaj bi bilo prav)

Za slednje predlagam pravzaprav četrto varianto: Wadine. Sem enkrat slšal enega Jezerjana, da je ustnice tako zaokrožil, da je prišel ven en tak lep dvoustnični U, kot so nas učili v šoli pri angleščini (npr. pri besedi WHAT). S tem bomo tudi nemško govoreče planice usmerili v pravilno izgovarjavo, da ne bi slučajno rekli Fadine.

Seveda pa se ne smemo ustaviti pri imenih vrhov, načelo "piši kot govorijo domorodci" naj se uveljavi tudi pri imenih naselij, recimo Lublana, Kran, Žabnca, Veleje, Cjele, Nova Horica, Tmin, Lotmerk, da jih omenim samo nekaj.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Bilten URSZR za 16.09.05
Naslednja objava Strela udarila v češka planinca
  • Število objav: 27685

Informacije

Informacije