Dolenjski list: Planinci bi kočo, druge bolj mikajo oddajniki
Približno dve leti je že, odkar je inšpekcija zaprla vrata Planinskega hrama na Grmadi, sicer ene najbolj priljubljenih pohodniških točk v krški obcini. Planinci, združeni v Planinskem društvu Videm Krško, si že ves ta čas neutrudno prizadevajo, da bi kočo ponovno odprli, a jim zaradi na črno postavljenega objekta inšpekcijske službe grozijo celo z njeno rušitvijo. V ozadju te zgodbe pa se odvija prava bitka za prevlado nad nekaj metrov oddaljenimi in strateško zelo pomembnimi oddajnimi stolpi.
»Ker je Krško majhno mesto, večina pohodnikov ve, da ne smemo opravljati dejavnosti. Je pa to zelo priljubljena točka, kjer so se ljudje radi ustavljali, zato je seveda žalostno, da se človek na vrhu ne more niti odžejati, če pijače ne nosi s seboj. Žal je situacija takšna, da je bil dom postavljen v času, ko ni bilo pomembno, ali imaš dokumente ali ne, zato smo morali v društvu kasneje vložiti kar nekaj energije, da stvari uredimo. Vloga za legalizacijo je zdaj že sedem let na občini, vendar pa imamo, dokler novi občinski prostorski načrt ni potrjen, praktično zvezane roke,« je pojasnila Irena Lekše, predsednica Planinskega društva Videm Krško, ki je konec osemdesetih let tudi postavilo hram na Grmadi.
Čeprav je bila koča zgrajena takrat, pa naj bi že precej pred tem datumom na njenem mestu stal drug objekt, kar zdaj poskušajo dokazati tudi planinci. Če bi jim uspelo z dokazi oziroma s pričami potrditi, da je bil zgrajen pred letom 1967, bi ga namreč v skladu z zakonodajo lahko legalizirali. Težava je le, da časa nimajo ravno na pretek, saj inšpekcijske službe ministrstva za infrastrukturo in prostor grozijo, da jim bodo hram porušili. Rušenje so v preteklosti po pritožbi enkrat že odložili, najnovejša odločba pa določa, da morajo nelegalno postavljen objekt odstraniti do 15. julija letošnjega leta. V društvu bodo zato v dogovoru z občino ponovno zaprosili za odlog izvršbe.
Zakoni niso za vse enaki
»Zdaj imamo že vse pripravljeno, čakamo le zeleno luč oziroma sprejet občinski prostorski načrt, da dobimo potrjeno spremembo namembnosti zemljišča. Je pa žalostno, da v naši državi zakoni niso za vse enaki. Primeri iz prakse namreč dokazujejo, da mora iti pri malem človeku vse po črki zakona, drugim, ki imajo moč in denar, da si lahko nelegalno gradijo palače, pa se marsikaj spregleda,« je kritična predsednica krških planincev.
Da bi morebitna rušitev priljubljenega hrama pomenila veliko izgubo za lokalno skupnost, priznava tudi krški župan Miran Stanko. »Občina je zelo naklonjena temu, da bi ta objekt ostal, saj na to mesto sodi in je postal že sestavni del tega okolja, zato bi bila velika škoda, če bi ga porušili. Po drugi strani pa smo ta objekt vključili tudi v naš občinski prostorski načrt, na katerega nihče v tem delu ni dal pripomb, tako da ta objekt sploh ni sporen v nobenem smislu. Njegov edini greh je, da ni legaliziran.«
Dva stolpa, veliko interesov
Stvari pa se precej bolj zapletejo, ko se v zgodbo vpletejo še bližnji oddajniki oziroma antenski stolpi, ki so le nekaj metrov oddaljeni od koče na Grmadi. Večina zemljišč na tem območju je namreč v lasti znanega krškega podjetnika Srečka Puntarja, ki je z občino pri tem vprašanju že nekaj let na nasprotnih bregovih.
»Gospod Puntar je bil glede te zadeve pri meni že dvakrat na sestanku. Prvič je predstavil problem predvsem tega pretvornika oziroma oddajnika, ki ima malo hecno lastnino. Ena noga je namreč od občine, tri pa od Puntarja. Ker pa so na njem še drugi uporabniki, se mi je zdelo to precej sporno oziroma se mi ni zdelo primerno, da bi mu občina to zemljišče prodala. Nedavno sem zato predlagal, da bi mi odkupili vse problematične zadeve, tako zemljišče okoli koče kot preostale tri noge tega oddajnika, da bi ta služil za javno korist,« je stališče občcine predstavil župan Stanko, ki bo, kot pravi, vztrajal na tem, da bi Puntarjevo zemljišče, na katerem stoji manjši oddajni stolp, odkupili.
»Na njem imamo vse komunikacije, od zaščite in reševanja do urgentne službe, na njem so tudi pretvorniki za televizijo. Gospod Puntar bo tam zelo težko ščcitil javni interes. Takšen visok hrib je namrec strateška točka, ki je ne more imeti v lasti privatnik. Če bi on bil popoln lastnik tega stolpa, bi lahko drugim zaračunaval visoko najemnino ali pa jih celo nagnal dol. Kar pa bi bilo za širšo skupnost zelo slabo,« je bil oster Stanko, ki v skrajnem primeru omenja tudi možnost razlastninjenja, ki ga občina lahko uporabi, ce izkaže javni interes.
Zasebno proti javnemu
Srečko Puntar, ki ima zemljišča na Grmadi v lastništvu že več kot desetletje, očitke in strahove župana zavrača. Kot pravi, je na občino v vseh teh letih poslal že vrsto dopisov in pobud, da bi zadeve uredili, vendar pa po njegovih besedah do danes odgovorni za to še niso pokazali interesa.
»Pa naj enkrat preidejo k dejanjem. Naj me razlastijo. Ponudil sem jim tako parkirišče kot cesto na vrhu Grmade, ki bi morali biti po mojem mnenju javno dobro oziroma last občine, oni pa bi me zdaj še razlastili. Zemljišča, na katerem je postavljen oddajni stolp, pa nisem pripravljen prodati, saj je to vendar osnovna dejavnost našega podjetja. Kakšne kalvarije sem dal skozi, da sem prišel do tega stolpa, da lahko delam legalno, medtem ko drugi delajo nelegalno. Potem bi morali znižati tudi stolp RTV-ja, ki ima gradbeno dovoljenje le za 35 metrov, stolp pa je deset metrov višji,« je žogico vrnil Puntar, ki je zaradi tako imenovane radijske vojne med R adiem 1 in takratnim radiem Energy, katerega lastnik je bil Puntar, preživel kar nekaj časa na sodišču. Meritve naj bi takrat pokazale, da na frekvenci Radia 1 oddaja še nekdo, oddajanje pa naj bi potekalo s Sremiča. Sledila je preiskava poslovnih prostorov na Grmadi, saj so sumili, da moti rezervni oddajnik konkurenčnega radia Energy. Postopek se je leta 2011 po štirih letih končal z oprostilno sodbo, Srečko Puntar pa je nazaj dobil tudi zaseženi oddajnik.
Po radijski bitki se tako očitno obeta še ena. Tokrat za strateško pomembna zemljišča na Grmadi. V dvoboju zasebnega proti javnemu interesu pa bodo morali tudi na krški občini javnosti pojasniti, zakaj so se leta 2003, kot dokazujejo dokumenti, odrekli predkupni pravici za nakup strateške parcele, ki danes zajema tako cesto in parkirišče pri Planinskem hramu kot tudi bližnji oddajni stolp in jo je kasneje kupil prav Puntar.
Dolenjski list, št. 18, 3. maj 2013