Večer, Potovanja - Jože Jerman: Ugledni časopis Budget Travel je pred dnevi objavil lestvico desetih najlepših jezer na svetu, med njimi se je poleg hrvaških Plitvičkih jezer, italijanskega Garda, škotskega Loch Lomonda, Kenijskega Nakuruja in Novozelandskega Mathesona znašlo tudi Blejsko jezero.
Tako je ta Gorenjski biser že drugič na naslovnicah časopisov, ki pišejo predvsem o turizmu. Pa tudi na nekaterih drugih, prvič nekaj dni prej, ko so v Celovškem Minimundusu odprli miniaturni Blejski otok. Otok se je pridružil lani odprtemu Blejskemu gradu, tako da je zdaj "podoba raja" na ogled številnim obiskovalcem. Da pa bi bila ta podoba res takšna, kot mora biti, je župan Bleda Janez Fajfar podaril tudi znamenito pletno, izdelano v enakem merilu, kot sta grad in Otok, in jo privezal na pomol otoka. Do danes je Minimundus obiskalo 17 milijonov gostov, to pa pomeni, da bo marsikoga od njih zamikalo tudi v živo videti to lepoto. Sicer pa so v Celovškem Minimundusu na ogled zdaj tri slovenske znamenitosti, poleg gradu in Otoka, ki ima razstavno številko 148, tudi Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Lepo je, da je poleg naših, seveda pa tudi drugih biserov, razlaga. Za Blejski grad piše, da je prvič omenjen leta 1004, za Blejski otok pa, da je posebnost cerkve zvon iz leta 1534. Po legendi naj bi na Blejskem gradu živela mlada vdova Poliksena, ki je zelo žalovala za svojim umrlim možem. Zbrala je vse svoje zlato in srebro ter dala uliti zvonček za otoško kapelico. Ko pa so ga peljali na Otok, je hud vihar prevrnil čoln, in zvonček je potonil v jezero. Domačini pravijo, da še danes slišijo zvonjenje iz temnih globin jezera. Poliksena pa je bila še bolj žalostna. Odšla je v Rim in vstopila v samostan. To je slišal tudi papež in je po njeni smrti poslal na Otok drug zvon.
Pri Plečnikovi mojstrovini pa je zapisano, da jo je Mojster, učenec Otta Wagnerja, zgradil na mestu, kjer je pred potresom leta 1895 stala knežja palača. Narodno in univerzitetno knjižnico je sam imenoval "svetišče duhovnosti". Graditi so jo začeli leta 1936, vendar se je leta 1944 na zgradbo zrušilo nemško letalo, ki je uničilo čitalnico skupaj s 60 tisoč unikatnimi knjigami. Kmalu po vojni so stavbo spet obnovili.
Minimundus je začela leta 1958 graditi ustanova Rešimo otroke, ki je še danes njegov lastnik. Ima okoli 260 tisoč obiskovalcev na leto, med njimi je zelo veliko Slovencev. Gradijo ga pravi mojstri, saj so miniaturne zgradbe izdelane zelo natančno v merilu 1:25, in sicer iz izvirnih materialov, kot so vulkanski bazalt, lehnjak, marmor in peščenjak. Blejski otok je stal okoli 20 tisoč evrov, ustanova Rešimo otroke plača vse, nekatere države prispevajo samo material. Blejski župan Janez Fajfar, ki je na otvoritev pripeljal tudi "graščaka" in vse, kar sodi zraven, je bil še kako zadovoljen. "Ko sem pred mnogimi leti kot turistični vodnik sem pripeljal skupine naših gostov, sem vedno zavzdihnil. Ko bi kdaj lahko pokazal tudi kaj našega? Zdaj, po tolikih letih, pa se mi je kot županu Bleda uresničila želja. Bled je v Minimundusu."
Blejski otok in grad za mojstre, ki delajo v delavnici, nista bila trd oreh. Največji "zalogaj" je bila bazilika Sv. Petra v Rimu. Delali so jo skoraj sedem let, zanjo pa so porabili kar 700 tisoč evrov.
Jože Jerman