ki so bile podeljene za delovanje v slovenski planinski organizaciji
Dobitniki Bloudkovih nagrad
1965 - Planinski vestnik, Ljubljana
za zasluge pri ohranjanju in širjenju vrednot planinstva
1966 - Fedor Košir, Ljubljana
za zasluge pri razvoju planinstva v povojnem obdobju. Predsednik Planinske zveze Slovenije (1948-1965).
1967 - Miha Potočnik, Ljubljana
za razvoj planinstva in alpinizma v Sloveniji. Preplezal številne stene in grebene v slovenskih in tujih gorah. V navezi z Jožom Čopom in Stankom Tominškom (zlata naveza) je pred drugo svetovno vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Od 1927 je bil gorski reševalec, od 1952 do 1965 vodil komisijo za Gorsko reševalno službo pri PZS, od 1965 dalje predsednik PZS. Tvorec prvega celovečernega filma »Triglavske strmine« (1932). Odločilen pri obnovi Triglavskega narodnega parka.
1968 - Gregor Klančnik, Ravne na Koroškem
za organizacijsko in strokovno delo predvsem v smučanju in planinstvu. Bil je aktiven telovadec, smučar in planinec, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil širjenju telesne kulture in kvalitetnega športa med mladino, posebej na Ravnah. Po njegovi zaslugi je tam zraslo športno društvo. Aktiven je tudi v smučarskem športu. Več let zvezni kapetan za teke in član mednarodnih smučarskih forumov.
1970 - Jože Čop, Jesenice
za življenjsko delo v planinstvu in alpinizmu. Je osrednja osebnost slovenskega planinstva, na vrhuncu med obema vojnama. Samo plezalnih vzponov v raznih evropskih gorstvih je opravil več kot 500, med njimi več kot 50 prvenstvenih. Bil je tudi dolgoletni inštruktor mladim alpinistom, skrbel za alpinistično vzgojo vojaških kadrov. Ves čas svoje alpinistične aktivnosti je bil požrtvovalen gorski reševalec in gorski vodnik za vzpone vseh težavnostnih stopenj.
1971 - Tone Bučer, Ljubljana
za pomembne uspehe pri razvoju planinstva. V mladosti odličen alpinist, svoje alpinistično delovanje je nadaljeval tudi po vojni, ko je kot inštruktor in individualni alpinist preplezal .številne stene in grebene. Udeleženec prve jugoslovanske alpinistične odprave na Kavkaz in vodja naše odprave v isto gorstvo 1968.
1971 - Tine Orel, Ljubljana
za pomembno organizacijsko in publicistično dejavnost v planinstvu. Ko je bil predsednik Planinskega društva Celje, so bile obnovljene vse postojanke nekdanje savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, na novo pa so bili zgrajeni Mozirska koča, planinski dom v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju in dom na Korošici. Izredno pomembna je njegova publicistična dejavnost. Najbolj zaslužen pa je kot urednik Planinskega vestnika.
1972 - Gorska reševalna služba Slovenije
za izredno požrtvovalno delo pri reševanju v gorah. V Sloveniji in Jugoslaviji deluje kot amaterska organizacija v okviru planinskih društev. Za vzgojo kadrov skrbijo strokovne podkomisije.
1974 - Aleš Kunaver, Ljubljana
za vrhunske dosežke v planinstvu in alpinizmu. Najuspešnejši udeleženec jugoslovanskih odprav v tuja gorstva, zlasti na Himalajo, večkratni vodja ekspedicij. Je član GRS in avtor filmov s planinsko tematiko.
1975 - VI. Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava
za vrhunske dosežke v alpinizmu. 21 udeležencev odprave je osvojilo peto najvišjo goro na svetu Makalu (8481 m) po prvenstveni smeri, sedem jih je stalo na vrhu.
1979 - Jugoslovanska alpinističpna odprava Everest 1979
za vrhunski dosežek, osvojitev najvišjega vrha sveta po novi smeri.
1980 - Planinsko društvo Kamnik
za uspešno delo v slovenskem planinskem gibanju. Društvo deluje že od leta 1895 in je zaslužno za dodelavo planinskih poti ter vzdrževanje planinskih postojank, varstvo narave in vzgojo naraščaja, njihovi številni alpinisti pa so uspešni tudi v tujih gorstvih.
1982 - Stane Koblar, Jesenice
za delo v Planinski in Smučarski zvezi. Bil je aktiven smučar in planinec. Smučanje je povezoval s planinstvom. .e pred 2. svetovno vojno je v navezah Čop, Medja, More preplezal vse klasične smeri v Julijskih Alpah. Po vojni je bil trener ženske smučarske reprezentance, sodeloval v GRS in član mednarodne organizacije za reševanje v gorah.
1984 - Franc Knez, Rimske Toplice
za izjemne dosežke v alpinizmu. Do leta 1983 je opravil prek 300 vzponov. Sodeloval je pri osvojitvi Mount Everesta, bil član številnih odprav v Himalajo, opravil je vrsto pomembnih vzponov v Južni Ameriki ter seveda v Alpah.
1985 - Slovensko planinsko društvo Trst
za uspešen razvoj planinstva in telesnokulturne dejavnosti med zamejskimi Slovenci.
Ustanovljeno je bilo že leta 1904, oplajalo je narodno zavest Slovencev in preraslo v množično ter sila dejavno organizacijo.
1986 - Cerro Torre 1985/86
za prvenstveni alpinistični vzpon v Patagoniji v Južni Ameriki. Vzpon v 1200 m visoki vzhodni steni je odmeval v svetu in bil plod odličnih priprav in požrtvovalnosti, zlasti Miroslava Svetičiča in Toneta Škarje.
1987 - Janez Krušic, Jesenice
za velik prispevek k razvoju gorništva in alpinizma. Čeprav v pokoju je še vedno aktiven gornik. Kot alpinist je opravil preko 1500 alpinističnih vzponov v domačih in tujih gorah in 400 smučarskih tur. Soustanovitelj in 12 let načelnik alpinističnega odseka PD Jesenice. Od 1952 aktiven v GRS. Inštruktor in predavatelj, vodja planinskih akcij; pobudnik in organizator vsakoletnega Triglavskega turnega smuka.
1988 - Tomo Česen, Kranj
za vrhunske dosežke v alpinizmu. Izkušnje z vrhov Himalaje in ekstremnih solo vzponov v Alpah je kronal z dosežkom v Himalaji, ko je preplezal prvenstveno smer v severni steni Jannuja (7710 m). Uspešen je tudi v organizacijski in publicistični dejavnosti na področju alpinizma.
1992 - Marko Prezelj, Kamnik in Andrej Štremfelj, Kranj
za vrhunske dosežke v alpinizmu. Njun vzpon je največji dosežek leta v glavni areni svetovnega alpinizma v Himalaji. Vrh Kangčenzenge (8476 m) sta dosegla 30. aprila 1992.
1995 - Pavle Šegula, Škofja Loka
za življenjsko delo v planinstvu. Tesno je povezan z gorami in se je vrsto let ukvarjal s problematiko varstva pred snežnimi plazovi in reševanja izpod njih. Bil je prvi predsednik te komisije pri nas, soustanovitelj in član Komisije za snežne plazove pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave in urejanje okolja. Vodil je tudi odprave v tuja gorstva ter objavil vrsto strokovnih del in člankov ter uredil veliko planinskih zbornikov.
1999 - Tomaž Humar, Kamnik
za najodmevnejši dosežek v letu v svetovnem alpinizmu. Tridesetletni gorski reševalec in alpinistični inštruktor iz Kamnika se je najprej ukvarjal z rokometom in atletiko, pred dvanajstimi leti pa se je odzval klicu gora. Kot vrhunski alpinist je jeseni 1999 v Himalaji sam v alpskem slogu kot prvi preplezal južno steno 8167 metrov visokega Daulagirija, kar je dotlej veljalo za nemogoče, in bistveno premaknil mejo dosežkov še daleč v prihodnje tisočletje.
2000 - Davo Karničar, Zgornje Jezersko
za izjemni športni podvig v Himalaji. Nekdanji alpski smučar je kot prvi na svetu opravil popolni smučarski spust z najvišje gore na svetu Mount Everesta: 7. oktobra 2000 se je povzpel na najvišji vrh sveta in nato v peturnem neprekinjenem spustu presmučal z vrha 8848 m do baznega tabora na višini 5350 m.
2001 - Martina Čufar, Mojstrana
za vrhunske dosežke v športnem plezanju. Že več let je naša najboljša športna plezalka in sodi med najboljše na svetu, vrhunec njene izredno bogate športne poti pa je zlata kolajna na svetovnem prvenstvu v Winterthuru. Na tekmah svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstvih ter največjih mastrih je že do začetka letošnjega novembra 16-krat stala na zmagovalnih stopnicah.
2008 – Adi Vidmajer
za življenjsko delo v atletiki in planinstvu. Za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa
Dobitniki Bloudkovih plaket
1965 - Barbka Ščetinin - Lipovšek, Ljubljana
za alpinistične dosežke
1966 - Gorska reševalna služba Slovenije
za požrtvovalno in humanitarno delo pri reševanju ponesrečencev
1968 - Tone Bučer, Ljubljana
za organizacijsko in strokovno delo v planinski dejavnosti
1968 - Planinsko društvi Ljubljana - Matica
za razvoj planinstva na Slovenskem
1971 - Planinsko društvo Ruše
za pomembne dosežke pri razvoju planinstva
1972 - Ivan Šumljak, Maribor
za zasluge pri uvedbi slovenske planinske transverzale
1973 - Mirko Fetih, Ljubljana
za zasluge pri razvoju planinstva
1973 - Matija Klinar, Zgornje Gorje
za delo v planinski organizaciji
1973 - Ciril Praček, Jesenice
za razvoj smučanja, planinstva in alpinizma
1973 - Pavle Šegula, Škofja Loka
za zasluge pri organiziranju odprav slovenskih alpinistov v tuja gorstva in
publicistično delovanje
1974 - Matija Malešič, Ljubljana
za dosežke v alpinizmu in »himalajizmu«; jamar, publicist, filmski snemalec
1975 - Stane Koblar, Jesenice
za uspešno delo v Gorski reševalni službi Slovenije
1975 - Franci Savenc, Ljubljana
za delo pri razvoju slovenskega in jugoslovanskega alpinizma
1976 - Ciril Debeljak, Celje
za organizacijsko in pedagoško delo v alpinizmu
1976 - Gorska reševalna služba Prevalje
za požrtvovalnost pri reševanju v gorah in preventivno dejavnost v alpinizmu
1977 - Šolsko športno društvo OŠ Postojna
za uspešno delo v šolskem športu, posebej pri planinstvu
1978 - Dušan Gradišnik, Celje
za strokovno in organizacijsko delo v planinstvu
1978 - Jože Zajc, Krško
za delo v šolskem športu in planinstvu
1979 – Adi Vidmajer
za delo v atletiki in planinstvu
1981 - Alpinistični odsek PD Tržič
za alpinistično dejavnost, vzgojo mladih, za delo v GRS in za uspehe v številnih
alpinističnih odpravah
1982 - Janez Brojan, Mojstrana
za uspešno delo v planinski organizaciji
1982 - Albin Vengust, Ljubljana
za delo v planinski organizaciji, zlasti v GRS
1983 - Tomaž Banovec, Ljubljana
za uspešno delo v planinski organizaciji Slovenije
1983 - Franc Ekar, Kranj
za delo v planinski organizaciji
1983 - Špiro Niković, Kranj
za razvoj smučanja in alpinizma v Sloveniji
1984 - Viktor Grošelj, Pirniče
za vrhunske dosežke v alpinizmu in pedagoško delo na tem področju
1984 - Emil Herlec, Kranj
za prizadevno delo v gorski reševalni službi
1984 - Cvetko Hvala, Nova Gorica
za razvoj planinstva na Goriškem in v zamejstvu
1985 - Jože Dobnik, Ljubljana
za uspešno delo v planinski organizaciji
1985 - Marjan Oblak, Medvode
za uspešno delo v planinski organizaciji
1986 - Tomo Česen, Kranj
za dosežke v alpinizmu v evropskih, južnoameriških in azijskih gorstvih
1986 - Marija Štremfeolj, Kranj
za vrhunske dosežke v alpinizmu
1988 - Danilo Škerbinek, Ljubljana
za uspešno delo v planinski organizaciji
1988 - Planinsko društvo Snežnik, Ilirska Bistrica
za uspešno delo s poudarkom na množičnosti, informiranju in propagiranju
planinstva
1989 - Stane Kersnik, Ljubljana
za življenjsko delo v planinstvu, alpinizmu in pri GRS
1989 - Obalno planinsko društvo, Koper
za zasluge in dosežke pri razvoju planinske dejavnosti, še zlasti za delo z mladimi
1990 - Martin Aubreht, Mozirje
za napredek športne dejavnosti in planinstva
1990 - Marija Frantar, Ljubljana
za vrhunske dosežke v alpinizmu
1990 - Marija Veble, Brežice
za dolgoletno delo na področju planinstva
1990 - Lojze Motore, Sevnica
za uspešno delo v planinski organizaciji
1991 - Lojze Anzelc, Sevnica
za delo v planinski organizaciji, zlasti na področju rekreacije in vzgoje planincev
1991 - Janez Jeglič, Domžale in Silvo Karo, Domžale
za alpinistične dosežke
1993 - Miroslav Svetičič, Cerkno
za alpinistične dosežke
1995 - Marijan Krišelj, Preddvor
za življenjsko delo in prispevek pri razvoju planinstva
1996 - Friderik Degen, Maribor
za življenjsko delo na področju planinstva