Prepis opisa gore in opisov vseh treh smeri
Stenar (2501 m). Impozanten, samostojen vrh nad Vrati. Na vzhod v Vrata pada v ploščati gladki steni, visoko gor pod vrh porasli z drnom. Na severu omejuje to steno dolg, iztegnjen raz. Tudi na sever pada Stenar s strmo pečino, z juga pa je laže dostopen po grušču in skrotju. Na zapad ga veže z Gubnom (Bovški Križ, 2410 m) greben, v katerega je vsekan prelaz (Stenarska Vratca) od Sovatne na Rušje (Dovški Podi). — Prvi obiskovalci Stenarja so bili brez dvoma pastirji in lovci. Prva alpinistična zgodovina o tem vrhu manjka. Aljaž poroča, da sta vzhodno steno preplezala pred leti pastirja Joža in Janez Jakelj. Prvi alpinist čez to steno pa je bil dr. Klement Jug 26. julija 1924. (V 18.) 28 avg. 1927. sta preplezala zapadni raz (iz Stenarskih Vratc) Karl Grünwald in Fritz Schmitt (V 20), severno steno 20. julija 1928. Herbert Brandt, Nevina Rebekova, Slavko Prevec in Stanko Hudnik (V 19).
V 18. Vzhodna stena Stenarja. — S poti na Prag zavil kmalu desno zkozi gozd proti Stenarju in navzgor k snežišču. Čez plaz in po drnastih pečeh do praga, nad katerim leži gredina s snežnimi gromadami. Čez prag (lažji prehod desno praga po travnatí strmini). Z gredine desno (severno) gor po nasutini ter po žlebu na zeleno gredino, ki izstopa iz stene. Po kozji stezi levo gor skozi ruševje in po travnatem rebru dalje. Ko se trava neha, desno gor proti grebenčku (raz, ki omejuje vzhodno steno na severu), ki se dviga v smeri od Aljaževega doma. Nato lahko pečevje, oprimki dobri in gosti. Do grebena, za katerim je kotanja, obrnjena proti Rogljici. Po grebenu levo (južno) gor do glavnega grebena in po njem, izogibajoč se prevesam, na vrh. 5—6 ur. Srednje težko. (Jugovi zapiski.)
V 19. Severna stena Stenarja. — Od Aljaževega doma po poti proti Škrlatici. Ko zavije pot pod robovi Dolkove Špice desno vprek (proti severu), levo navzgor po meliščih in plazeh proti Stenarskim Vratcem do snežne krnice pod prelazom, na severni stráni Stenarja. V krnico padá Stenar v treh velikih stebrih. Srednji pada z vrha in je sploščen v osrednjo steno, rob desnega (zapadnega) se spušča kot severo-zapadni raz proti Stenarskim Vratcem, levi pa prepada na vzhodu v strmih stolpičih in dimnikih do krničnih melin. Vse tri prereže v spodnjem delu z leve desno navzgor vodeča gruščasta greda, ki je pa večkrat prekinjena in se izgubi pod sev.-zap. razom. Smer se giblje po srednjem stebru (steni), ki ga od ostalih dveh ločita navpični kaminasti grapi. — Vstop s snega desno vpadnice vrha, tam kjer se sneg globoko zaje v steno proti levi. Čez lahke stopnje po poličasti steni do omenjene velike gredine, ki reže vse tri stebre. Naravnost navzgor v smeri črnih pečin, približno v polovici stene pod njimi desno vkreber, nato zopet naravnost navzgor do police pod vršno steno. Po polici na desno do ozke zagate in po njej na sev.-zap. raz. Po njem na vrh. 3 ure. Srednje težko.
V 20. Zapadni raz Stenarja. — Iz Aljaževega doma po poti na Škrlatico in s poti levo v krnico pod Stenarjem. Po njej do vznožja stebra pod Stenarskimí Vratci. Smer se drži z majhnimi izjemami ves čas raza do velikega rdečega stolpa. Obideš ga na desni in skozi žleb nazaj na raz. Dalje po grebenu do navpičnega odloma, tu desno na polico, po njej prečiš ca 20 m na desno. Čez težko stopnjo (8 m) nazaj na raz in lahko na vršič, brez težav na vrh. — Mestoma težavno. (H. 305.)