Silvo Baznik 14.07.2023 07:00 1294 0

Bogenšperk

Iz Ljubljane na Dolenjsko.

Vsak dan je bolj vroče in zato zgodaj zjutraj, ko sonce komaj pokuka izza domačega hriba, stopim na kolo in zavrtim pedala.

Ljudje hitijo v službe in nekaj časa mi nasproti vozi skoraj neprekinjena kolona in šele po nekaj kilometrih ob sotočju Ljubljanice in Save je prometa manj. Vozim proti Lazam in ugledam meglico, ki iznad reke širi svoje lovke in zastira pogled na hribovje. Tako kolesarim vse do Kresnic in pred Pogonikom zapeljem k reki, kjer je narejena pregrada iz skal in se šumeča voda obogatena s kisikom prelije in teče proti Litiji. Vrnem se na cesto, se povzpnem na Pogonik in kolesarim po novo zgrajeni cesti s pasovoma za kolesarje na obeh straneh. Tu ni več megle. Malce navzdol in malce navzgor in ko to naredim nekajkrat, sem v Podšentjurju, kjer se kolesarska idila žal konča. Pedeliram po običajni asfaltni cesti ob reki in pripeljem v Litijo. Na klancu uporabim najlažje prestavno razmerje in se povzpnem in nato spustim v Šmartno ter odvijem proti Bogenšperku. Do sem vrtel pedala že trideset kilometrov.

Za seboj puščam kilometre, klanec iz Črnega potoka ima nekaj serpentin, ki so hitro za menoj, ko zapeljem do klopc pred vrati gradu, kjer sestopim. Vzamem fotoaparat in se sprehodim okoli in skozi grad, nato pa pokličem hči in se dogovorim za srečanje v Višnji Gori ter ponovno stopim na kolo. Še nekaj klanca moram prevoziti do odcepa za vas Javorje, kjer je najvišja točka klanca in se cesta prevesi v dolino Temenice. Dolg spust je hitro za menoj in za ograjo vidim veliki bajer s številnimi lokvanji. Ustavim, fotografiram in že vrtim pedala po dolini s pogledi na polja in griče, ki obdajajo naselja. Prekolesarim Sobrače in Temenico ter se povzpnem na Praproče. Sledi spust v Zaboršt in po slikovitih klancih Dolenjske navzgor in navzdol vse do Šentvida, od koder se spustim na zelo prometno cesto, po kateri prikolesarim do Ivančne Gorice, preko katere grem nato ob avtocesti vse do bazena v Višnji Gori. Srečam hči in ob hladni pijači steče beseda o plavanju in kolesarjenju, nato pa sem ponovno na kolesu. Vrtim pedala po višnjegorskem klancu. Sonce pripeka in to se že pozna pri pedeliranju. Nekoliko bolje je pri spustu, ko hitrost ustvarja vetrovni hlad in tako prikolesarim do Police, se spustim v Veliko Staro vas in grem na naslednji klanec. Vrtenje koles me pripelje v Dole in nato na Pance, kjer na vrhu klanca malce predahnem. Gore so zavite v kopreno, ki naznanja spremembo vremena. Pogled na števec kaže številko šestinšestdeset in pred menoj je še dvanajst kilometrov poti.

Spustim se po klancu v dolino, prekolesarim Lipoglav in naselja, se vozim ob reki Ljubljanici in preko mostu, odkolesarim še zadnji kilometer in kolesarski števec se ustavi pri oseminsedemdesetih kilometrih, ko sestopim pred domačo hišo.