Primorski dnevnik, Planine: Tradicionalno srečanje planincev SPDT in Integral iz Ljubljane
Ljubljanski planinci so tržaškim prijateljem pripravili bogat program obiskov, ogledov in planinsko turo na Vzhodni Triglav.
Pričakovanje je bilo veliko, še večja pa radovednost, kaj vse bomo doživeli na pobratimskem, že davno tradicionalnem srečanju SPDT-jevcev s planinci društva Integral iz Ljubljane, tokrat v Rogaški Slatini.
Ljubljanski prijatelji so pripravili bogat program obiskov, ogledov in seveda tudi planinsko turo na Donačko goro, imenovano tudi Vzhodni Triglav. Poln avtobus vedro razpoloženih tržaških planincev se je zato prejšnjo nedeljo v lepem poletnem vremenu že navsezgodaj podalo na pot. Ni jih motila niti dolga avtocestna vožnja mimo Ljubljane in Celja, ker so jih pri Blagovici pričakali gostitelji, s katerimi so potem nadaljevali pot do Rogaške Slatine.
In tu so doživeli prvo presenečenje. Ljubljanski prijatelji so jih popeljali v bližnjo vas Brestovec na ogled orglarske delavnice Škrabi, ki se je v zadnjem desetletju, od začetnega restavriranja orgel, z uvajanjem moderne tehnologije, razvila v svetovno uveljavljeno podjetje za gradnjo orgel. Z velikim zanimanjem so si planinci ogledali delavnice in sledili razlagi o sestavi in postavitvi orgel, za katere je potrebnih več kot šest mesecev. Zvedeli so, da je za izdelavo piščali in drugih delov važna izbira primernih vrst lesa in zlitin, ogrodje in dodatki pa so precizno ročno delo spretnih rezbarskih mojstrov. Do danes so v delavnici izdelali in popravili 199 orgel; največ jih igra v Sloveniji, poslušajo pa jih tudi v številnih evropskih državah, v Ameriki in celo v Nigeriji in Južni Koreji.
Po pogostitvi z ocvirki obloženimi kruhki pri Škrablu, je v Rogatcu sledil ogled muzeja na prostem, nekakšen slovenski Skansen v malem. Zamisel o zaščiti in ohranitvi krajevne stavbne dediščine se je uresničila v 80. letih na pobudo rogaških navdušenih etnologov, ki so na območje že obstoječega tamkajšnjega spominskega parka, iz bližnje rojstne vasi Tlake dali prenesti 200 let staro leseno hišo pesnika Jožeta Šmita z vso staro notranjo opremo. Tam smo si obiskovalci pod strokovnim vodstvom ogledali še druge originalne objekte: staro kmečko hišo s »podnom« in stiskalnico za sadje, kozolec, hleve, kmečko orodje in opremo, kovačijo in celo »loden«, staro trgovino z mešanim blagom. Prvotna zamisel domačinov za ohranitev rojstne hiše pesnika Šmita je tako prerasla v največji muzej na prostem na Slovenskem.
Čas je že priganjal in začelo je pripekati, ko se je avtobus usmeril proti Donački gori. Strma in ozka cesta se je v ostrih ovinkih vila po visečem travnatem pobočju, da se je prejšnja sproščenost potnikov spreminjala v zaskrbljenost za povratek. Vešč šofer pa nas je le pripeljal do Rudijevega doma na nadmorski višini 590 metrov, nad katerim se stožčasto dviga Donačka gora, ki jo sestavljajo trije vrhovi: Ženčaj, Resenik in vrh Donačke, zato tudi ime Vzhodni ali Štajerski Triglav.
Večja skupina planincev se je odpravila na goro vedoč, da se bomo ubranili pripeke s hojo v senci bukovega pragozda, ki je zaščitena naravna dediščina. Tam se vije lepo speljana, rahlo se dvigajoča udobna pot, prva planinska pot v Sloveniji, ki jo je za zdraviliške goste iz Rogaške Slatine, že leta 1853 nadelal dunajski zdravnik Ernst Froelich, kateremu je na skali posvečena spominska plošča. V manj kot eni uri smo bili planinci na vrhu 883 m visoke Donačke gore. Tam stoji kamnit steber s križem, na kraju kjer je bila romarska cerkev, v katero je 6. avgusta 1741 udarila strela in ubila 59 romarjev, zvonovi pa so se zakotalili po hribu do kraja, kjer stoji danes cerkev sv. Donata.
Čudovit planinski užitek, čeprav kratek postanek na vrhu, s katerega je lep razgled proti zahodu na sosednji Boč in vinorodne Haloze, in že smo hiteli navzdol do Rudijevega doma na kislo juho in ajdovo polento z ocvirki. Sproščeno druženje in prijateljevanje je bilo krona tega že 32. srečanja pobratenih tržaških in ljubljanskih planincev. Gostiteljem se je za bogata kulturna in planinska doživetja prisrčno zahvalila predsednica Marinka Pertot, predstavnik društva Integral Tomo Rusimovič pa je dal poudarek na pomembnost in trdnost teh prijateljskih vezi in trajnost srečanj.
Z izrazi srčne zahvale so se tržaški planinci poslovili od ljubljanskih prijateljev. Zadovoljni in zadoščeni za prelepa doživetja, čeprav nekoliko v skrbeh zaradi vožnje po strmini navzdol, so se še zgodaj popoldne, zaradi omejitvenih vozniških predpisov, odpravili proti domu.
(L.A.)