Ta teden se bo planinstvo zgostilo in bo - z vidika različnih dogodkov - res postalo način življenja.
Stopamo namreč v teden, ko bo Planinska zveza Slovenije, naslednica Slovenskega planinskega društva, obeležila 120. obletnico ustanovitve.
V sredo, 27. februarja 2013, se bomo z odkritjem spominske plošče na Nami (ob 12. uri) in slavnostno akademijo v Cankarjevem domu (ob 19. uri, vstop z vabili) spomnili poti, ki so jo prehodili člani planinske organizacije na slovenskih tleh, v zamejstvu in v tujini. Več o sredinem praznovanju.
V podporo in boljše razumevanje te poti smo pripravili časovni trak - prerez zgodovine planinstva oziroma obiskovanja slovenskih gora in odkrivanja tujih gora s strani Slovencev. Časovni trak je vizualno nazoren pripomoček zaznavanja ljudi in dogodkov, ki so pomembno zaznamovali gorništvo v vsej človeški in programski širini. Če drži, da je zgodovina učiteljica življenja, potem je spletna različica gorniške preteklosti sodoben pripomoček za vse, ki jih zanima gorništvo. Za najmlajše, ki šele stopajo v svet Planinske šole, za študiozno mladino, ki pripravlja svoje prve strokovne in znanstvene prispevke in za kritično javnost, ki bo znala opozoriti na vrzeli in napake.
Osnovni vir za pripravo nazorne zgodovine je bila knjiga Slovensko planinstvo (avtorjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec), ki smo jo izdali leta 2010. Časovni trak na zgoščen način vabi k branju celovite, mestoma napete in vsekakor domoljubne zgodbe, brez katere bi nas bilo kot nacije vsekakor manj.
Časovni trak se začne z letom 1700: Prvi obiskovalci gora v starem in srednjem veku. Prvi obiskovalci gora so bili nabiralci zelišč, lovci, ki so sledili ranjeni divjadi, in pastirji med iskanjem izgubljene drobnice in živine. Pristopali so v gorovje, ne da bi kdo za to vedel ali to zabeležil.
Časovni trak bomo dopolnjevali tudi v prihodnje, tako z dogodki in osebami, ki še manjkajo, kot tudi z dogodki, ki šele prihajajo.
Avtor besedila, izbor časovnih mejnikov in fotografij: Peter Mikša
Fotografije: Slovenski planinski muzej, Viki Grošelj, Stanko Gruden, Milan Jazbec, Borut Peršolja
Idejna zasnova in urejanje: Borut Peršolja
Spletna izvedba in oblikovanje: Branko Ivanek