Gorenjski glas, 12.04.05 - Stojan Saje: Reševalno vajo s helikopterjem je preprečilo vreme, vseeno pa je vodstvo GRSS lahko predstavilo opremo in dosežke
Kronika
Cenijo gorske reševalce
Reševalno vajo s helikopterjem je preprečilo vreme, vseeno pa je vodstvo Gorske reševalne službe Slovenije predstavilo gostom opremo in dosežke.
Lesce, Begunje - "Gorski reševalci opravljamo svoje poslanstvo tudi v dežju, žal pa je preslaba vidljivost za let helikopterja in izvedbo prikaza reševanja v dolini Drage," je v soboto pojasnil načelnik GRS Slovenije
Toni Smolej na letališču Lesce. kjer so se zbrali visoki gostje. Med njimi so bili minister za obrambo
Karel Erjavec, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje
Bojan Žmavc, poveljnik Civilne zaščite RS
Miran Bogataj, vodja kabineta ministrstva za notranje zadeve
Tatjana Balorda, v. d. generalnega direktorja policijske uprave
Bojan Potočnik, pomočnik direktorja uniformirane postaje GPU
Bojan Skočir in vodja Letalske enote policije
Vojko Robnik. Zbranim so predstavili terensko vozilo s prikolico, kakršne imajo v 17 postajah GRS. Kot je povedal namestnik načelnika
Jože Rožič, vozila veliko uporabljajo. saj večina reševanj poteka klasično. V avtu imajo univerzalna nosila za prevoz enega ponesrečenca, v prikolici pa vso reševalno in drugo opremo.
Goste so v gostišču Avsenik seznanili z razvojem Gorske reševalne službe Slovenije, ki je nastala leta 1912 v Kranjski Gori. Ena največjih prelomnic se je zgodila leta 1955, ko so se reševalne službe alpskih dežel povezale v krovni organizaciji 1KAK. V njej sodelujejo tudi Slovenci, ki niso več v podrejenem položaju. Od leta 1960, ko se je pri nas začelo helikoptersko reševanje v gorah. so dosegli velik napredek pri tem in v drugih specialnostih. Med 509 člani imajo 82 inštruktorjev, 49 zdravnikov reševalcev. 39 letalcev reševalcev, 29 vodnikov lavinskih psov in 137 pripravnikov. Povezani so v 8 reševalnih skupin, ki delujejo v raznih delih države. Njihove naloge so prva pomoč v gorah, reševanje iz snežnih plazov, iskanje pogrešanih oseb v gorah, dežurstvo na letališču Brnik in pomoč ob naravnih ter drugih nesrečah. Do lani so imeli okoli 6000 akcij. v katerih so pomagali 6300 poškodovanim in bolnim, v dolino pa so pripeljali 1500 mrtvih. Samo lani so imeli 301 reševalno akcijo, od tega le 98 s pomočjo helikopterja. Letos so našteli že 42 akcij, od tega 26 v gorah; tam so umrle štiri osebe, skupno pa so poskrbeli za 10 mrtvih. Letno se ta žalostna statistika giblje okrog številke 30. Javnost seznanjajo z vzroki in posledicami nesreč, da bi zmanjšali število nezgod. Največ ponesrečencev je na planinskih poteh. zadnja leta pa je vse več nesreč ob športnih dejavnostih v zraku in na vodi.
Raznoliko delo terja od gorskih reševalcev visoko raven strokovnosti, čeprav delujejo prostovoljno. Kot sta ugotovila doktorja medicine Eva Pogačar in Peter Najdenov, še vedno sodeluje premalo zdravnikov v klasičnem reševanju. Za helikoptersko reševanje je usposobljenih 12 zdravnikov, letos pa se jih bo pridružilo še pet. Potek reševanj s helikopterjem je ob posnetkih pravih akcij opisal Janez Brojan iz podkomisije za letalsko reševanje. Za humanitarno delo se je reševalcem zahvalil minister Erjavec, ki je poudaril tudi pomen njihovega prostovoljstva. Brez take GRS bi nastala velika vrzel, zato bo ministrstvo za obrambo še naprej zagotavljalo pogoje za pomoč v gorah.
Stojan Saje